<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL Sodba II Cpg 377/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CPG.377.2019

Evidenčna številka:VSL00027576
Datum odločbe:26.08.2019
Senat, sodnik posameznik:Ladislava Polončič
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:pasivna legitimacija - pasivna legitimacija lastnika - najemna pogodba za poslovni prostor - pogodba o dobavi toplote - stroški dobave toplote - obratovalni stroški - sprememba dolžnika

Jedro

Zmotno je pritožbeno stališče, da tožena stranka ni pasivno legitimirana v tem sporu. Poleg tega, da je s tožečo stranko sklenila pogodbo o dobavi toplote, je tudi lastnica poslovnega prostora, za katerega tožeča stranka dobavlja toplotno energije. Plačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja stavbe (med katere sodijo tudi stroški za dobavljeno toploto), ki nastanejo v vezi s poslovnimi prostori v poslovnih stavbah pa že po samem zakonu bremenijo lastnika. Do spremembe dolžnika iz pogodbe ni prišlo. Aneks k pogodbi ni bil sklenjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Izpodbijana sodba

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 57572/2017 z dne 26. 6. 2017 obdržalo v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka (I. točka izreka). Hkrati je odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 106,00 EUR s pripadki (II. točka izreka).

Pritožba in odgovor na pritožbo

2. Proti tej sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Navedla pa je, (1) da tožeči stranki ne dolguje ničesar, ker z njo ni v poslovnem razmerju, (2) da je prostore, na katere se nanaša plačilo vtoževanih računov, oddala v najem in o tem obvestila tožečo stranko, (3) da je tožeči stranki izročila soglasje, da plačilo storitev prenese na najemnika (kot novega plačnika), (4) da tožeča stranka naročniškega razmerja na novega naročnika ni prenesla, češ da razmerja ne bo prenesla, dokler dolg tožene stranke ne bo v celoti poplačan in (5) da je bil v vmesenem času dolg poplačan, tožeča stranka pa je račune še vedno pošiljala toženi stranki.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

K odločitvi o pritožbi

4. Pritožba ni utemeljena.

Posebnosti spora majhne vrednosti

5. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

Vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje in presoja sodišča prve stopnje

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano na podlagi prvega odstavka 458. člena ZPP, izhajajo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) pravdni stranki sta sklenili Pogodbo o dobavi toplote št. ... z dne ... (priloga A1, v nadaljevanju Pogodba o dobavi toplote), s katero se je tožeča stranka zavezala, da bo na odjemno mesto na ... cesti v ..., št. ..., dobavljala toploto, tožena stranka pa, da bo za dobavljeno toploto plačala, (2) Pogodba o dobavi toplote je bila sklenjena za nedoločen čas, (3) sestavni del te pogodbe so Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote in hladu iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Ur. l. RS št. 47/2012 in 92/2012, v nadaljevanju Splošni pogoji), (4) tožena stranka računov, ki jih je tožeča stranka izstavila za dobavo toplotne energije v obdobju od 27. 8. 2016 do 27. 2. 2017, ni plačala, (5) tožena stranka je lastnica prostora, za katerega je tožeča stranka dobavljala toploto, (6) tožena stranka je v vtoževanem obdobju prostor oddala v najem družbi P. d. o. o. in o tem obvestila tožečo stranko z namenom, da se plačilo dobave toplotne energije prenese na najemnika in (7) tožeča stranka je zahtevo tožene stranke za sklenitev aneksa k pogodbi, s katerim bi uredili, da tožeča stranka račune izstavlja najemniku, zavrnila zaradi neplačanih obveznosti tožene stranke.

7. Na podlagi zgoraj povzetih dejstev je sodišče prve stopnje presodilo, (1) da sta pravdi stranki v pogodbenem razmerju na podlagi Pogodbe o dobavi toplote, (2) da je tožeča stranka na podlagi prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 38. člena Splošnih pogojev1 utemeljeno zavrnila predlog za sklenitev aneksa k Pogodbi o dobavi toplote, s katerim bi najemnik prostora postal nov plačnik in (3) da bi bila tožena stranka na podlagi petega odstavka 38. Splošnih pogojev tudi v primeru podpisa aneksa k pogodbi skupaj z najemnikom solidarno odgovorna za plačilo računov za dobavljeno toploto. Ker tožena stranka višini tožbenega zahtevka ni nasprotovala, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

Presoja pritožbenega sodišča

8. Zmotno je pritožbeno stališče, da tožena stranka ni pasivno legitimirana v tem sporu. Poleg tega, da je s tožečo stranko sklenila Pogodbo o dobavi toplote, je tudi lastnica poslovnega prostora2, za katerega tožeča stranka dobavlja toplotno energije. Plačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja stavbe (med katere sodijo tudi stroški za dobavljeno toploto), ki nastanejo v vezi s poslovnimi prostori v poslovnih stavbah pa že po samem zakonu bremenijo lastnika (prim. 115. člen SPZ). Lastnik poslovnega prostora torej ostane zavezan k plačilu teh stroškov tudi po tem, ko tak prostor odda v najem; najemnika poslovnega prostora pa ti stroški v razmerju do dobavitelja po samem zakonu ne bremenijo.3

9. Stranke se sicer lahko v skladu z načelom prostega urejanja pogodbenih razmerij (3. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ) dogovorijo tudi drugače, kot določa 115. člen SPZ. Do spremembe dolžnika lahko tako na primer pride v primeru (1) prevzema dolga (427. - 431. člen OZ), (2) pristopa k dolgu (432. - 433. člen OZ) ali (3) prevzema izpolnitve (434. člen OZ), pri čemer pa ima zgolj prvi institut tak učinek, da novi dolžnik stopi na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je s tem prost obveznosti.

10. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v konkretnem primeru do spremembe dolžnika iz Pogodbe o dobavi toplote ni prišlo. Kot rečeno, aneks k Pogodbi o dobavi toplote ni bil sklenjen. Poleg tega je sodišče prve stopnje ob dejstvu, da tožena stranka takrat, ko je podala predlog za sklenitev aneksa, ni imela poravnanih vseh obveznosti do tožeče stranke, pravilno presodilo, da je tožeča stranka sklenitev aneksa k pogodbi utemeljeno zavrnila4. Pravilno je tudi presodilo, da bi bila tožena stranka na podlagi Splošnih pogojev skupaj z najemnikom solidarno odgovorna za plačilo dobavljene toplote tudi v primeru, če bi bil aneks sklenjen.5 Glede na navedeno tožena stranka ne more uspeti s pritožbenim vztrajanjem, da s tožečo stranko ni v poslovnem odnosu oziroma da bi morala tožeča stranka naročniško razmerje prenesti na najemnika.

11. Pritožba proti I. točki izreka izpodbijane sodbe torej ni utemeljena. Posledično tudi ni utemeljena proti stroškovni odločitvi v II. točki izreka.6 Ker pa pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člena ZPP).

-------------------------------
1 Prvi odstavek 38. člena Splošnih pogojev določa: Odjemalec, lastnik stavbe oziroma dela stavbe, lahko distributerju toplote predlaga, da obveznosti plačevanja dobavljene toplote po pogodbi o dobavi in odjemu toplote, sklenjeni med odjemalcem in distributerjem toplote za odjemno mesto, preidejo na drugega plačnika oziroma odjemalca toplote, ki ni lastnik stavbe ali dela stavbe (najemnik, uporabnik ipd.). Tretji odstavek 38. člena Splošnih pogojev določa: Sprememba plačnika oziroma odjemalca toplote, ki ni lastnik stavbe ali dela stavbe (najemnik, uporabnik ipd.) na merilnem mestu se izvede s sklenitvijo aneksa k obstoječi pogodbi o dobavi in odjemu toplote, ki jo ima odjemalec sklenjeno z distributerjem toplote. Aneks velja, ko ga podpišejo distributer toplote, odjemalec in plačnik oziroma odjemalca toplote, ki ni lastnik stavbe ali dela stavbe (najemnik, uporabnik ipd.). Distributer toplote ima pravico, da ne privoli v sklenitev aneksa k pogodbi o dobavi toplote na novega plačnika oziroma odjemalca toplote, ki ni lastnik stavbe ali dela stavbe, dokler niso izpolnjene vse finančne in druge obveznosti odjemalca na dan spremembe. Distributer toplote mora o tem dejstvu pisno obvestiti odjemalca ter navesti razlog zavrnitve.
2 Da gre za poslovni prostor izhaja iz ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka toženi stranki račune poslala na poslovni naslov tožene stranke (... cesta, ...), to pa je naslov, za katerega sta pravdni stranki sklenili Pogodbo o dobavi toplote. Poleg tega je v točki 2.2. Pogodbe o dobavi toplote določeno, da gre za dobavo toplote za poslovni objekt.
3 Sodišče prve stopnje se na navedeno zakonsko podlago, ki lastnika poslovnega prostora zavezuje k plačilom obratovalnih stroškov, sicer ni posebej sklicevalo, vendar pa je njegova odločitev kljub temu pravilna, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.
4 Prim. prvi in tretji odstavek 38. člena Splošnih pogojev.
5 Prim. peti odstavek 38. člena Splošnih pogojev.
6 Pritožbeno sodišče je štelo, da se je tožena stranka na pravdne stroške pritožila le posledično. Ker pa s pritožbo ni uspela, tudi s pritožbo proti odločitvi o pravdnih stroških ne more uspeti.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 115
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 3, 427
Datum zadnje spremembe:
04.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMyOTE3