<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sodba II Cpg 566/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:II.CPG.566.2015

Evidenčna številka:VSL0077988
Datum odločbe:01.12.2015
Senat, sodnik posameznik:mag. Damjan Orož
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:izvedba naroka - spor majhne vrednosti - prekluzija - omejeno število vlog - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami - upravnik - položaj upravnika - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - učinki zastopanja - nujna vzdrževalna dela - plačilo nujnih vzdrževalnih del - stroški obratovanja in vzdrževanja - obvezen rezervni sklad - vodenje sredstev rezervnega sklada - pasivna legitimacija upravnika

Jedro

Po ustaljeni sodni praksi imajo dejanja upravnika učinek le za etažne lastnike, upravnik pa obveznosti, ki izhajajo iz obratovanja in vzdrževanja stavb v etažni lastnini, ni dolžan pokrivati iz lastnih sredstev. Take obveznosti upravnika ne določa noben izmed pravnih aktov, ki jih v utemeljitev pasivne legitimacije tožene stranke ponuja tožeča stranka, prav tako pa je ni mogoče utemeljiti na upravnikovi siceršnji dolžnosti vodenja sredstev rezervnega sklada, ki so skupno premoženje etažnih lastnikov, s katerim upravnik le upravlja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 203506/2012 z dne 28. 2. 2013 (v nadaljevanju sklep o izvršbi) razveljavilo v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da poravna v predlogu navedeno terjatev, ter v delu glede stroškov upnika, tožbeni zahtevek pa zavrnilo (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 241,07 EUR, v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku osemdnevnega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Proti sodbi se je iz razloga bistvenih kršitev pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožila tožeča stranka. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da sklep o izvršbi v celoti obdrži v veljavi. Podredno je predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka na pravilno vročeno pritožbo tožene stranke ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je v postopku (gospodarskega) spora majhne vrednosti, po pravilih katerega poteka obravnavani spor, vezano na dejanske zaključke sodišča prve stopnje (primerjaj prvi odstavek 458. člena ZPP), ki je v konkretnem primeru ugotovilo, da je tožeča stranka lastnica poslovnega prostora v večstanovanjski stavbi na naslovu ..., s katero upravlja tožena stranka. Tožbeni zahtevek za plačilo sanacijskih del, ki jih je tožeča stranka izvedla na pohodni terasi nad svojim poslovnim prostorom, je zavrnilo.

6. V sporu majhne vrednosti, ki poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (prvi odstavek 450. člena ZPP), izvedba naroka za glavno obravnavo ni obligatorna faza postopka. Sodišče lahko izda odločbo o sporu, brez da bi prej opravilo narok: 1) če po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe (prvi odstavek 454. člena ZPP) ali 2) če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP ni zahtevala (drugi odstavek 454. člena ZPP).

7. V konkretnem primeru je prvostopenjsko sodišče izdalo odločbo brez razpisa naroka. Ocenilo je, da ima za tako odločitev ustrezno podlago v drugem odstavku 454. člena ZPP. Pritožba sicer pravilno opozarja, da je izvedbo naroka zahtevala v pripravljalni vlogi z dne 6. 9. 2013, posledično pa ni bil izpolnjen eden izmed pogojev, kumulativno določenih v drugem odstavku 454. člena, ne pa tudi, da je z opustitvijo izvedbe naroka sodišče prve stopnje storilo postopkovno kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kljub izrecni zahtevi namreč ni obstajala obveznost sodišča, da opravi narok, saj so bili, kot bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, v konkretnem primeru podani pogoji za izdajo odločbe brez oprave naroka kot jih določa prvi odstavek 454. člena ZPP.

8. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je upravnik zastopnik etažnih lastnikov, ki na podlagi četrtega odstavka 118. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) zastopa etažne lastnike v poslih upravljanja (peta alineja) in upravlja z rezervnim skladom (tretja alineja). Pri sklepanju pravnih poslov s tretjimi osebami nastopa v imenu in za račun etažnih lastnikov (prvi odstavek 68. člena Stanovanjskega zakona, SZ-1). Pogodba, ki jo na tak način sklene v mejah svojih pooblastil (ob predpostavki, da je dejstvo zastopanja sopogodbeniku razpoznavno), zavezuje neposredno etažne lastnike in drugo pogodbeno stranko (primerjaj 70. člen Obligacijskega zakonika, OZ). Po ustaljeni sodni praksi(1) imajo dejanja upravnika učinek le za etažne lastnike, upravnik pa obveznosti, ki izhajajo iz obratovanja in vzdrževanja stavb v etažni lastnini, ni dolžan pokrivati iz lastnih sredstev. Take obveznosti upravnika ne določa noben izmed pravnih aktov, ki jih v utemeljitev pasivne legitimacije tožene stranke ponuja tožeča stranka (SZ-1, Pravilnik o upravljanju), prav tako pa je ni mogoče utemeljiti na upravnikovi siceršnji dolžnosti vodenja sredstev rezervnega sklada, ki so skupno premoženje etažnih lastnikov (primerjaj drugi odstavek 119. člena SPZ), s katerim upravnik le upravlja. Nadalje se pritožba ne more uspešno sklicevati na pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 18. 12. 2001, ki se ne ukvarja z vprašanjem pasivne legitimacije upravnika v odnosu do dobaviteljev večstanovanjske stavbe v njegovem upravljanju, temveč z aktivno legitimacijo upravnika za vložitev tožbe na povrnitev obratovalnih stroškov od etažnih lastnikov.

9. V predmetnem postopku je nesporno, da je bilo tožeči stranki kot enemu od etažnih lastnikov znano, da tožena stranka nastopa kot upravnik stavbe. Tožeča stranka v nobeni izmed vlog niti ni zatrjevala, da je tožena stranka pogodbo sklenila v svojem imenu in na svoj račun (tega ne trdi niti v pritožbi), v prvi pripravljalni vlogi je navajala celo, da se je glede oprave nujnih vzdrževalnih del, katerih plačilo vtožuje, dogovorila z ostalimi stanovalci (l. št. 40). Iz navedenega ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka zoper toženo stranko, tožeča stranka pa ob zaostrenih prekluzijskih pravilih, ki veljajo v sporih majhne vrednosti (primerjaj 451. do 453. člen ZPP), na glavni obravnavi ne bi mogla več navajati novih trditev. Ker dejansko stanje v primeru nesklepčno postavljenega tožbenega zahtevka ne more biti sporno in ni obstajala nobena druga ovira, je bila odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo, brez da bi opravilo narok za glavno obravnavo, pri tem pa imelo ustrezno podlago v prvem odstavku 454. člena ZPP, glede na vse navedeno pravilna.

10. Na podlagi vsega navedenega pritožbeno sodišče ocenjuje, da pritožba tožene stranke ni utemeljena; ker pa tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ni zaznalo nobene od kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravno pomembne pritožbene trditve (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama nositi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

13. V skladu s petim odstavkom 458. člena ZPP je o predmetni zadevi odločal sodnik posameznik.

-------------

Op. št. (1): Na primer VSL sodba I Cpg 512/2011 z dne 22. 11. 2011, VSL sodba I Cpg 543/2012 z dne 5. 6. 2013, VSC sodba Cpg 274/2013 z dne 18. 11. 2013. Dejansko stanje v odločbi VSK Cpg 189/2012, na katero se sklicuje pritožba, je bilo specifično v tem, da je tožena stranka kot upravnik, v ločenem sodnem postopku v lastnem imenu vtoževala škodo zaradi slabo izvedene sanacije, plačilo katere je zahtevala tožena stranka.


Zveza:

ZPP člen 451, 453, 454,

454/2, 454/4. SPZ člen 118, 118/4, 119, 119/2. SZ-1 člen 68, 68/1.

OZ člen 70.
Datum zadnje spremembe:
29.02.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkxMzMz