<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Kazenski oddelek

VSL Sklep V Kp 26817/2014
ECLI:SI:VSLJ:2017:V.KP.26817.2014

Evidenčna številka:VSL00005730
Datum odločbe:08.11.2017
Senat, sodnik posameznik:Milan Štrukelj (preds.), Tatjana Merčun (poroč.), Marjeta Švab Širok
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:pravna dobrota - privilegirana priča - odvetnik - oprostitev pričanja - zaslišanje preko videokonference - mednarodna pravna pomoč - poklicna tajnost

Jedro

Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije v 10. členu točke 5e izrecno določa, da lahko oseba, ki je zaslišana preko videokonference, uveljavlja pravico do odklonitve pričanja, ki jo ima po pravu zaprošene države ali države prosilke.

Ker sta se tuji priči na zaslišanju prek videokonference sklicevali na določbe Luksemburške zakonodaje o varovanju poklicne tajnosti odvetnika in odklonili pričanje, je bilo treba iz sodnega spisa izločiti zapisnika o njunem zaslišanju pred pristojnimi pravosodnimi organi Luksemburga v okviru medsebojne pravne pomoči, ker sta bila takrat zaslišana, ne da bi bila predhodno poučena, da sta kot odvetnika dolžnosti pričanja oproščena.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se sedaj glasi:

a) iz zapisnika o zaslišanju priče A. A. z dne 8. 11. 2013 se izločijo: prva in hrbtna stran priloge v nemškem jeziku A7827, prva in hrbtna stran priloge A 7828, prva in hrbtna stran priloge A7829; ter v prevodu prva in hrbtna stran priloge A7786, prva in hrbtna stran priloge A 7787 in prva in hrbtna stran priloge A7788.

b) iz zapisnika o zaslišanju B. B. z dne 12. 11.2013 se izločijo: priloge v nemškem jeziku in sicer hrbtna stran priloge A7832, prva in hrbtna stran priloge A7833, prva in hrbtna stran priloge A7834 ter prva stran priloge A7835; v prevodu hrbtna stran priloge A7791, prva in hrbtna stran priloge A7792, prva in hrbtna stran priloge A7793 ter prva stran priloge A7794.

c) iz točke 3 (opombe) zapisnika o zasegu z dne 5. 11. 2013 se izloči:

- na hrbtni strani prevoda priloge A7767 se izloči besedilo, ki se v štirinajsti vrstici začne z besedami "Ko so gospoda A. A. vprašali" in se konča v devetnajsti vrstici z besedo "C. C.".

- na prvi strani prevoda priloge A7768 se izloči celotno besedilo v odstavku pod naslovom "Opombe (nadaljevanje)", ki se začne z besedama "V zvezi" in na koncu odstavka konča z besedami "družbo Č."

- na hrbtni strani prevoda priloge A7768 se pod naslovom "Opombe (nadaljevanje)" izloči besedilo, ki se začne v prvi vrstici prvega odstavka z besedami "V zvezi" in konča v peti vrstici prvega odstavka z besedami "uporabiti za zaprtje družbe D.".

- na prvi strani priloge v nemškem jeziku A7809 se izloči besedilo, ki se v enaindvajseti vrstici začne z besedo "E." in konča v 28. vrstici z besedo "Dokumente", izloči se hrbtna stran priloge v nemškem jeziku A7809 ter besedilo na prvi strani priloge v nemškem jeziku A7810, ki se v četrti vrstici začne z besedami "Zu dem" in konča v petnajsti vrstici z besedo "Konnte".

d) iz točke 3 (opombe) zapisnika o zasegu z dne 8. 11. 2013 se izloči:

- na hrbtni strani prevoda priloge A7789 se izloči besedilo od petega do vključno desetega odstavka, ki se začne v petem odstavku z besedami "K družbi F." in konča v desetem odstavku z besedami "svoj poslovni sedež pri nas".

- na hrbtni strani priloge v nemškem jeziku A7830 se izloči besedilo od petega do vključno desetega odstavka.

V preostalem delu se pritožba državne tožilke zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani v kazenski zadevi zoper obdolžene G. G., C. C., H. H. in I. I., zaradi uvodoma navedenih kaznivih dejanj po 244. členu KZ in 252. členu KZ, iz spisa izločila zapisnika o zaslišanju dveh prič in izjave navedenih prič v dveh zapisnikih o zasegu, kot je razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

2. Zoper sklep se je pritožila okrožna državna tožilka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagala, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Zagovornik obdolženega C. C., odvetnik dr. J. J., je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Kot je pravilno povzeto v razlogih izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje v fazi preiskave na predlog tožilstva, podanem v zahtevi za preiskavo, v okviru medsebojne pravne pomoči prek videokonference iz Luksemburga zaslišalo dve predlagani priči in sicer odvetnika B. B. in odvetnika A. A., oba iz Odvetniške družbe B. B. & A. A. s sedežem v Luksemburgu, ker se ta dokazni predlog tožilstva nanaša na očitke obdolženemu C. C. v zvezi s kaznivim dejanjem pod točko IV/2 v izreku sklepa o uvedbi preiskave. Sodišče prve stopnje je videokonferenco dne 17.1.2017 opravilo in pri tem pravilno upoštevalo, da Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije v 10. členu točke 5(e) izrecno določa, da zaslišana oseba lahko uveljavlja pravico do odklonitve pričanja, ki jo ima po pravu zaprošene države ali države prosilke. Državna tožilka ne izpodbija dejstva, da sta predlagani priči odvetnika, ki v Luksemburgu opravljata odvetniško dejavnost. Obe priči sta bili zaslišani prek videokonference in sta skladno s citiranim konvencijskim določilom in opirajoč se na določbe Luksemburške zakonodaje o varovanju poklicne tajnosti odvetnika, odklonili pričanje in razloge za odklonitev pričanja tudi pojasnili sodišču prve stopnje. Kot pravilno poudarja zagovornik v odgovoru na pritožbo, je pri zaslišanju priče prek videokonference po organu zaprošene države v okviru medsebojne pravne pomoči med državami članicami Evropske unije v kazenskih zadevah potrebno vprašanje pravice priče do odklonitve pričanja presojati tako po pravu države prosilke, torej po slovenskem pravu, kot tudi po pravu zaprošene države, torej po Luksemburškem pravu, česar državna tožilka ne upošteva. Zaslišanje priče preko videokonference skladno s konvencijskim določilom je izjema od splošnega pravila, da se privilegij priče, da odkloni pričanje v kazenskem postopku, presoja zgolj po slovenskem pravu.

6. Neutemeljena je pritožbena trditev, da je preiskovalna sodnica na zaslišanju 17. 1. 2017 pričama podala napačni pravni pouk, ker da sodišče sploh ni ugotavljalo, ali gre dejansko za pričo, ki je kot odvetnik v danem primeru dolžna ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedela pri opravljanju svojega poklica. Ta pritožbena navedba ni utemeljena zato, ker je že tožilstvo samo predlagalo zaslišanje navedenih prič, ravno iz razloga, ker sta kot odvetnika v okviru svoje odvetniške družbe nudila C. C. odvetniške storitve in po navodilu obdolženega C. C. ustanovila družbo D. v Luksemburgu in postavila za njene zakonite zastopnike in kot osebe pooblaščene za razpolaganje s sredstvi zaposlene v njuni odvetniški pisarni. Nenazadnje je dejstvo, da sta predlagani priči odvetnika, ki sta opravljala odvetniške storitve za obdolženega C. C., razvidno tudi iz listin v spisu, med katerimi je tiste, ki povezujejo obdolženega C. C. z odvetnikoma B. B. in A. A., na kratko povzelo tudi sodišče v izpodbijanem sklepu v točki 2.

7. V točki 4 izpodbijanega sklepa je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno sodišče prve stopnje ugotovilo, da v odvetniško poklicno dejavnost in s tem tudi v zaupno pooblastilno razmerje sodijo tudi storitve navedenih odvetnikov pri zastopanju družbe D. za ekonomskega upravičenca obdolženega C. C. Kot že rečeno, tožilka ne izpodbija dejstva, da imata Luksemburška odvetnika dolžnost varovati kot poklicno tajnost, kar jima je zaupala stranka in da ta dolžnost veže tudi druge osebe, ki delajo v njuni odvetniški pisarni, da ne smeta razkriti niti, kdo je bila njuna stranka, ker ju k njunemu absolutnemu varovanju poklicne odvetniške tajnosti zavezujejo Luksemburški Zakon o kazenskem postopku, Kazenski zakonik in Zakon o odvetništvu, torej pravo zaprošene države. Ta ureditev je primerljiva tudi s slovenskimi predpisi, sicer s 6. členom Zakona o odvetništvu, ki določa, da mora odvetnik varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka in da ta dolžnost veže tudi druge osebe, ki delajo v odvetniški pisarni, pa tudi z določbami 51. in 52. ter 53. člena Kodeksa odvetniške poklicne etike Odvetniške zbornice Slovenije. Ta v določbi 51. člena določa, da mora odvetnik varovati kot tajnost, kar mu je stranka zaupala ali kar je kot zaupno zanjo izvedel, da mora tudi sam vestno oceniti, kaj stranka želi varovati kot tajno, da dolžnost varovanja poklicne tajnosti velja tudi za vsebino odvetnikovega spisa in to tudi po prenehanju zastopanja in pri uničenju arhiva končanih zadev (51. člen Kodeksa). Da varovanje poklicne tajnosti varuje odvetnika, da odkloni podatke o tem, ali je nekomu nudil pravno pomoč (52. člen Kodeksa) ter da je odvetnik izjemoma razrešen dolžnosti varovanja tajnosti, če ga stranka odveže varovanja tajnosti, če je odkritje tajnosti v očitno korist stranke, če je to potrebno zaradi varovanja njegovih pomembnih osebnih interesov, ter da odvetnik tudi v interesu stranke ne sme odkriti tajnosti, če mu stranka izrecno prepove, razen če to terjajo izredne okoliščine v osebnem interesu stranke (53. člen Kodeksa). Obe priči sta se, kot je razvidno iz zapisnikov o njunem zaslišanju, takrat in pisno tudi pred zaslišanjem po videokonferenci sklicevali na vsebinsko enake določbe Luksemburške zakonodaje. Pritožbeno sodišče se strinja z navedbami v odgovoru na pritožbo, da bi razkritje podatkov, ki sodijo pod odvetniško poklicno tajnost, pomenilo poseg v zaupnost razmerja med odvetnikom in stranko in da zato pri privilegiju iz 5. točke prvega odstavka 236. člena ZKP ne gre za varstvo interesa odvetnika oziroma za njegov privilegij oziroma pravico, temveč izključno za njegovo dolžnost varovanja poklicne tajnosti in za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin njegovih strank. Tožilka v pritožbi zatrjuje, da iz vsebine 5. točke prvega odstavka 236. člena ZKP izhaja, da privilegirane priče iz 5. točke ne morejo odreči pričevanja o dejstvih, za katera so izvedele pri opravljanju svojega poklica, če so te priče po posebnih predpisih dolžne posredovati določene zaupne podatke pristojnim organom. Pri tem izpostavlja določbe Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, po katerem ta dolžnost velja tudi za osebe, ki zagotavljajo podjetniške ali fiduciarne storitve in odvetnike. Tožilka izpostavlja 4. in 12. člen ter nadaljnje ter 4. poglavje navedenega zakona ter zatrjuje, da iz tega zakona izhaja dolžnost ugotavljanja dejanskega lastnika in posredovanja teh podatkov in podatkov glede sumljivih transakcij uradu in da gre torej za podatke (ki se nanašajo tudi na ustanavljanje pravnih oseb in s tem povezane dejavnosti), ki so jih zavezanci, med katerimi sta tudi omenjeni priči, dolžni ugotavljati in sporočati in zato ne morejo biti predmet varovanja poklicne tajnosti, saj v takih primerih odvetnik nima položaja privilegirane priče. Tožilka po presoji pritožbenega sodišča ne upošteva, da je tožilstvo predlagalo zaslišanje dveh tujih prič, Luksemburških odvetnikov, katerih pa citirani slovenski Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ne zavezuje, in da je pri zaslišanju priče preko videokonference, skladno s konvencijsko določbo, potrebno pravico priče do odklonitve pričanja presojati ne samo po slovenskem pravu ampak tudi po tujem, v konkretnem primeru Luksemburškem pravu.

8. Iz podatkov v spisu in iz zapisnika o zaslišanju prič odvetnikov preko videokonference je razvidno, da je bilo sodišče prve stopnje že pred zaslišanjem s pisno izjavo odvetnikov B. B. in A. A. seznanjeno, da gre za odvetnika in jima je bilo dolžno tudi po slovenskem pravu dati ustrezen pravni pouk po 5. točki prvega odstavka 236. člena ZKP, ki določa, da je dolžnosti pričevanja, med drugimi oproščen odvetnik o dejstvih, za katera je izvedel pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedel pri opravljanju svojega poklica. Obe priči sta prejeli pravilen pravni pouk, zato je neutemeljena pritožbena trditev, da sta priči prejeli napačen pravni pouk in da sta priči zlorabili institut privilegija po 236. členu ZKP. Pritožbeno sodišče še enkrat poudarja, da gre za izjemo pri zaslišanju priče preko videokonference v točki (e) petega odstavka 10. člena Konvencije, da zaslišana oseba lahko uveljavlja pravico do odklonitve pričanja, ki jo ima po pravu zaprošene države ali države prosilke. Pritožbeno nestrinjanje s tem konvencijskim določilom ni utemeljeno, tožilka pa tudi ne more uspeti z navedbo, da tuja odvetnika po slovenskem pravu nimata privilegija, saj slovensko pravo ni bila pravna podlaga za izločitev zapisnikov o zaslišanju odvetnikov A. A. z dne 8. 11. 2013 in B. B. z dne 12. 11. 2013.

9. Ker sta se kot že navedeno, priči A. A. in B. B., na zaslišanju preko videokonference sklicevali na določbe Luksemburške zakonodaje o varovanju poklicne tajnosti odvetnika in odklonili pričanje, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da je treba iz sodnega spisa izločiti zapisnika o njunem zaslišanju pred pristojnimi pravosodnimi organi Luksemburga v okviru medsebojne pravne pomoči, ker sta bila takrat zaslišana, ne da bi bila predhodno poučena, da sta kot odvetnika dolžnosti pričanja oproščena. Iz listinskega gradiva v spisu in tudi iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju z odredbo I Kpd 29574/2012 z dne 29. 6. 2012 med drugim odredil hišno preiskavo prostorov in zaseg listin na naslovih, ki jih uporabljajo odvetnik A. A., B. B. in K. K. iz Odvetniške pisarne B. B. & A. A., in kjer ima sedež družba D., tudi zaseg poslovne dokumentacije gospodarskih družb iz Luksemburga in Bahamov D., L., M., ter zaslišanje odvetnikov A. A., B. B., K. K. in drugih oseb iz njune odvetniške pisarne, da bi se ugotovile vse pomembne okoliščine v zvezi s poslovanjem teh družb, pridobitvijo podatkov o prometu na bančnih računih in osebah, ki so imeli pooblastilo in so dejansko razpolagale s sredstvi na bančnih računih zgoraj navedenih in drugih družb, da bi se ugotovilo, kdo je bil ekonomski upravičenec in prejemnik premoženjske koristi iz računov navedenih družb in fundacij, odrejena pa je bila tudi pridobitev podatkov s strani bank, navedenih v odredbi. Na podlagi zaprosila preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Celju za mednarodno pravno pomoč po Konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije za izvršitev navedene odredbe (priloga A7893) sta bila pred pristojnimi Luksemburškimi pravosodnimi organi zaslišana 8. 11. 2013 odvetnik A. A. in 12. novembra 2013 odvetnik B. B.. Pravosodni organ zaprošene države je po končanih zaslišanjih sestavil zapisnika. V njuni odvetniški pisarni v Luksemburgu je bila izvedena hišna preiskava in zasežena poslovna dokumentacija družb D., L. in M. V zapisniku o zasegu z dne 5. 11. 2013 in v zapisniku o zasegu z dne 8. 11. 2013 so pod opombami med drugim zapisane tudi izjave odvetnikov A. A. in B. B. na postavljena vprašanja oziroma njuna pojasnila, podana ob izročitvi listinske dokumentacije, ki se nanašajo na družbo D., F. ter N. ter na povezave ekonomskega upravičenca (lastnika) teh družb C. C., vse v povezavi z njunimi odvetniškimi storitvami opravljenimi za C. C.

10. Preiskovalna sodnica je ocenila, da je potrebno iz spisa izločiti zapisnika o zaslišanju prič A. A. in B. B. na podlagi zaprosila za mednarodno pravno pomoč, ker sta bila zaslišana, ne da bi bila poučena o pravici do privilegija po Luksemburškem pravu, in tudi njune izjave zapisane v opombah policije v zapisnikih o zasegu listinske dokumentacije v okviru hišne preiskave v njuni odvetniški pisarni, tovrstne izjave pa je izločalo na podlagi slovenskega prava po drugem odstavku 83. člena ZKP v zvezi s 5. točko prvega odstavka 236. člena ZKP, ker je potrebno izjave dane policiji od oseb, ki so se na podlagi 236. člena ZKP odrekle pričanju, iz kazenskega spisa izločiti.

11. Po natančnem pregledu listin, ki se glede na izpodbijano odločitev izločajo iz sodnega spisa, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba državne tožilke delno utemeljena, saj ni potrebno iz spisa izločiti vseh listin, ki se zatrjujejo v izreku izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so v sodnem spisu v tej kazenski zadevi zadevne listine v prilogah od A 7531 do A 8254 in da imajo listine zapisano vsebino na prvi in hrbtni strani, ter da posameznih listin, ki jih je sodišče prve stopnje izločalo z izpodbijanim sklepom, ni potrebno izločati, ali pa le delno in to ali na prvi ali na hrbtni strani, zato je pritožbeno sodišče to upoštevalo pri oblikovanju izreka svoje odločbe in bo pri vsaki listini v prevodu v slovenski jezik v nadaljevanju pojasnjeno, kaj se izloča iz sodnega spisa in zakaj, kar seveda enako velja tudi za listine, ki vsebujejo zapisnike o zaslišanju ali opombe v nemškem jeziku.

12. Zapisnik o zaslišanju A. A. z dne 8. 11. 2013 (sodišče prve stopnje je izločalo priloge A7826 do A7829 v nemškem jeziku ter prevod v slovenski jezik na hrbtni strani priloge A7785 do A7788).

Prva stran priloge A7826 v nemškem jeziku (prevod prva stran priloge A7785) je listina, ki vsebuje izjavo ekonomskega upravičenca C. C., in je bila zasežena pri hišni preiskavi Odvetniške družbe B. B. & A. A. na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika in zaprosila za mednarodno pravno pomoč, zato se prva stran te priloge ne izloča niti v nemškem niti v slovenskem jeziku. Sodišče prve stopnje pa je tudi to listino v nemškem jeziku izločilo, v slovenskem prevodu pa ne, pri tem pa ni upoštevalo, da gre za zaseženo listino v okviru hišne preiskave in ne za zapisnik o zaslišanju odvetnika A. A.

Hrbtna stran priloge A7826 v nemškem jeziku in prevod hrbtne strani priloge A7785 se ne izloča, ker gre za uvodni del zapisnika o zaslišanju priče A. A. in vsebuje zapis tujega pravosodnega organa, pred katerim se je opravilo zaslišanje, navedeni so kraj, dan in ura pričetka zaslišanja, osebni podatki priče, ki omogočajo njeno identifikacijo, z navedbo, da je priča družbenik Odvetniške pisarne B. B. & A. A. s sedežem v Luksemburgu, kazenska zadeva v kateri se opravlja zaslišanje priče, z navedbo zaprosila za mednarodno pravno pomoč z dne 29. 6. 2012 Okrožnega sodišča v Celju I Kpd 29574/2012, pouk priči o pravici do odvetnika ter izjava priče, da se pravici do odvetnika odpoveduje, potrditev te izjave s podpisom ter besedilo, da "priča o predmetu zaslišanja o zadevi izpove, kot sledi:", sledijo le še lastnoročni nečitljivi podpisi. Ker gre torej za uvodni del zapisnika o zaslišanju priče, ki izjave priče ne vsebuje, se hrbtna stran priloge A7826 v nemščini in prevod hrbtne strani priloge A7785 ne izločata.

V zapisniku o zaslišanju priče A. A. pa se izloči njena izpovedba z dne 8. 11. 2013 zapisana na prvih in hrbtnih straneh prilog A7827, A 7828 in A7829 in v prevodu na prvih in hrbtnih straneh prilog A7786, A 7787 in A7788. Izločene listine vsebujejo izpovedbo priče A. A., ki pred zaslišanjem ni bil poučen, da ni dolžan pričati kot odvetnik, čeprav zanj po Luksemburških predpisih velja dolžnost varovanja poklicne tajnosti odvetnika in ima status privilegirane priče.

13. Zapisnik o zaslišanju B. B. z dne 12. 11.2013 (sodišče prve stopnje je izločalo priloge v nemškem jeziku A7832 - A7835 ter prevod zapisnika v slovenski jezik v prilogah A7791 - A7794).

Ne izloča se prva stran zapisnika o zaslišanju odvetnika B. B. kot priče po zaprosilu za mednarodno pravno pomoč v nemškem jeziku v prilogi A7832 in v prevodu v slovenski jeziku v prilogi A7791. Prvi strani zapisnika v obeh jezikih vsebujeta uvodne navedbe zapisnika o zaslišanju in za neizločitev te strani zapisnika o zaslišanju priče B. B. velja enako, kot je bilo povedano za prvo stran zapisnika o zaslišanju priče odvetnika A. A. Gre za vsebinsko enake uvodne navedbe zapisnika, ki enako vsebuje le še pouk o pravici do odvetnika, izjavo priče, da se pravici do odvetnika odpoveduje ter potrditev te izjave s podpisom.

Izločajo pa se tisti deli zapisnika o zaslišanju priče odvetnika B. B., ki vsebujejo njegovo izpovedbo, ki je bila dana brez pravnega pouka o pravici do odklonitve pričanja zaradi varovanja poklicne odvetniške tajnosti po Luksemburških predpisih. Zato je potrebno izločiti priloge v nemškem jeziku in sicer hrbtno stran priloge A7832, prvo in hrbtno stran priloge A7833 in prvo in hrbtno stran priloge A7834 ter prvo stran priloge A7835 in v slovenskem prevodu hrbtno stran priloge A7791, prvo in hrbtna stran priloge A7792, prvo in hrbtno stran priloge A7793 ter prvo stran priloge A7794.

Ne izločata pa se hrbtna stran priloge A7835 v nemškem jeziku in prevod hrbtne strani priloge A7794, ker vsebujeta kopijo izjave ekonomskega upravičenca C. C. družbe D., dano Luksemburški banki in ne vsebujeta nobenih izpovedb priče B. B. na zaslišanju, saj gre za zaseženo listino v okviru hišne preiskave v Odvetniški pisarni navedenih odvetnikov.

14. Točka 3 (opombe) zapisnika o zasegu z dne 5. 11. 2013 (sodišče prve stopnje je izločilo priloge v nemškem jeziku A7809 - A7810 ter hrbtno stran prevoda v slovenski jezik priloge A7767 - A7768).

Sodišče prve stopnje ni izločilo prve uvodne strani zapisnika o zasegu listin v okviru hišne preiskave 5. 11. 2013 v Odvetniški pisarni B. B. & A. A. zapisane v nemškem jeziku na hrbtni strani priloge A7808, kar je pravilno, je pa izločilo prevod te prve strani zapisnika o zasegu listin v prilogi A7767, kar ni pravilno in ta listina se ne izloča iz sodnega spisa. Prevod prve strani zapisnika o zasegu listin 5. 11. 2013 v prilogi A7767 vsebuje uvodni del zapisnika z navedbo tujega pravosodnega organa, da gre za zaseg na podlagi sklepa izdanega 4. 11. 2013 s strani preiskovalnega sodnika pri Okrajnem sodišču v Luksemburgu, datuma in časa pričetka ter kraj Odvetniška pisarna B. B. & A. A. v Luksemburgu, opredelitev kazenske zadeve ter navedbo imen in priimkov ter funkcijo udeleženih navzočih oseb (komisar in inšpektor) in nečitljive lastnoročne podpise. Slovenski prevod prve strani zapisnika o zasegu ne vsebuje nobenih izjav privilegiranih prič tujih odvetnikov, zato se prevod prve strani priloge A7767 iz spisa ne izloča.

Iz vsebine opomb tega zapisnika o zasegu z dne 5. 11. 2013 je iz prevoda priloge na hrbtni strani A7767 razvidno, da vsebuje v besedilu nad besedo "Opombe" zapis, da gre za drugo stran k zapisniku 5. 11. 2013, ter v točki 3 imena in priimke ter funkcije navzočih oseb (navzočnost preiskovalnega sodnika, njegovega zapisnikarja, zastopnika državnega tožilstva, zastopnika predsedujočega Odvetniške zbornice, pa tudi navzočnost odvetnika A. A., ter gospe O. O. in da se je ob 10. uri pojavil tudi odvetnik B. B. in je sodeloval pri hišni preiskavi). Iz takega zapisa ne izhajajo nobene izjave privilegiranih prič in tega dela zapisnika od prve do vključno osme vrstice prevoda hrbtne strani priloge A7767 iz spisa ni potrebno izločati.

Pod opombami na prevodu hrbtne strani priloge A7767 ter v opombah (nadaljevanje) na prevodu priloge A7768 ter v prevodu na hrbtni strani priloge A7768 pa je delno zapisan potek hišne preiskave, delno pa so zapisani odgovori odvetnika A. A. in odvetnika B. B. na postavljena vprašanja in se njune izjave nanašajo na pojasnilo v zvezi z družbami D., L. ter druge družbe ter na ekonomskega upravičenca C. C. Ker je mogoče opombe policije v zapisniku o zasegu listin, ki se nanašajo izključno na zapis poteka hišne preiskave in izročanje zaseženih listin v odvetniški pisarni, jasno razmejiti od izjav, ki sta jih takrat dala policiji oba odvetnika, je sodišče druge stopnje pritožnici delno ugodilo in iz spisa izločilo le tisto besedilo, ki vsebuje povzetek izjav privilegiranih prič odvetnikov A. A. in B. B., kar je potrebno, ker sta odvetnika privilegirani priči in sta se v tem kazenskem postopku sklicevali na privilegij in odklonili pričanje po videokonferenci, in je zato potrebno na podlagi drugega odstavka 83. člena ZKP in 5. točke prvega odstavka 236. člena ZKP v zvezi z 237. členom ZKP iz spisa izločiti tudi njune izjave, zapisane v opombah policije v zapisnikih o zasegu listin v okviru hišne preiskave. Ni pa potrebno izločati drugih zapisov policije v opombah, ki se nanašajo na potek hišne preiskave in zaseg listin.

Tako je potrebno na hrbtni strani prevoda priloge A7767 izločiti besedilo, ki se v štirinajsti vrstici začne z besedami "Ko so gospoda A. A. vprašali" in se konča v devetnajsti vrstici z besedo "C. C.". Na prvi strani prevoda priloge A7768 se izloči celotno besedilo v odstavku pod naslovom "Opombe (nadaljevanje)", ki se začne z besedama "V zvezi" in na koncu odstavka konča z besedami "družbo Č." Na hrbtni strani prevoda priloge A7768 je pod naslovom "Opombe (nadaljevanje)" potrebno izločiti besedilo, ki se začne v prvi vrstici prvega odstavka z besedami "V zvezi" in konča v peti vrstici prvega odstavka z besedami "uporabiti za zaprtje družbe D.". V preostalem delu se besedilo opomb na tej strani ne izloča.

Pritožbeno sodišče je odločilo tudi, da se v enakem obsegu, kot je bilo to odločeno za slovenski prevod, izločijo tudi izjave odvetnikov A. A. in B. B. v točki 3 (opombe) zapisnika o zasegu z dne 5. 11. 2013 v prilogah v nemškem jeziku. Na prvi strani priloge v nemškem jeziku A7809 se izloči besedilo, ki se v enaindvajseti vrstici začne z besedo "E." in konča v 28. vrstici z besedo "Dokumente", izloči se hrbtna stran priloge v nemškem jeziku A7809 ter besedilo na prvi strani priloge v nemškem jeziku A7810, ki se v četrti vrstici začne z besedami "Zu dem" in konča v petnajsti vrstici z besedo "Konnte". Hrbtna stran priloge A7810 se ne izloča, ker vsebuje le popis zasežene dokumentacije.

15. Točka 3 (opombe) zapisnika o zasegu z dne 8. 11. 2013 (sodišče prve stopnje je izločilo hrbtno stran priloge A7830 v nemškem jeziku in hrbtno stran prevoda v slovenski jezik priloge A7889).

Na prvi strani prevoda priloge A7889 in na prvi strani priloge A7830 v nemškem jeziku je zapisan uvodni del zapisnika o zasegu listin v okviru hišne preiskave v odvetniški pisarni z navedbo tujega pravosodnega organa, da gre za zaseg na podlagi sklepa izdanega 4. 11. 2013 s strani preiskovalnega sodnika pri Okrajnem sodišču v Luksemburgu, datuma in časa pričetka ter kraj Pisarniški prostori pravosodne policije v kraju Luksemburg ..., opredelitev kazenske zadeve ter navedbo imena in priimka ter funkcije uradne osebe pravosodne policije (komisar) in nečitljive lastnoročne podpise. Ta prva stran navedene listine se (pravilno) tudi po sklepu sodišča prve stopnje ne izloča niti v nemškem jeziku (prva stran priloge A7830) niti v slovenskem jeziku (prva stran priloge A7789).

Je pa sodišče prve stopnje izločalo vse zapisane opombe na hrbtni strani priloge A7830 v nemškem jeziku in na hrbtni strani prevoda priloge A7789, kar pa ni utemeljeno v celoti, saj se tudi pri teh opombah da razmejiti zapise policije, ki se nanašajo izključno na hišno preiskavo in njen potek ter izročitev dokumentacije s strani odvetnika A. A., od izjav, ki jih je odvetnik A. A. dal policiji in jih je ta zapisala pod opombe, nanašajo pa se po vsebini na C. C., kot ekonomskega upravičenca družb F. ter družbe N., na pojasnila odvetnika A. A. v zvezi s poslovanjem teh družb in fiduciarno pogodbo, sklenjeno s C. C. Tudi v tem zapisniku je potrebno izločiti iz sodnega spisa zgolj del zapisanih izjav privilegirane priče odvetnika A. A. iz enakih razlogov, kot je bilo to pojasnjeno v zvezi z delno izločitvijo izjav obeh odvetnikov zapisanih v opombah zapisnika o zasegu listin pri hišni preiskavi z dne 5. 11. 2013.

Tako je potrebno iz spisa izločiti izjave odvetnika A. A. zapisane pod opombami na hrbtni strani slovenskega prevoda priloge A7789 in sicer od vključno petega do vključno desetega odstavka opomb. Izloči se besedilo, ki se začne v petem odstavku z besedami "K družbi F." in konča v desetem odstavku z besedami "svoj poslovni sedež pri nas". V preostalem delu besedila v točki 3. opomb zapisanih v prvem, drugem, tretjem in četrtem odstavku iz spisa ni potrebno izločati, ker se nanaša na potek hišne preiskave in pojasnila odvetnika A. A., kje vse so iskali zahtevano in kasneje zaseženo poslovno dokumentacijo v zvezi z C. C. Enako velja za nemško listino in sicer se izloča besedilo na hrbtni strani priloge A7830 od petega do vključno desetega odstavek pod Opombami. Preostalo besedilo pod opombami v tej prilogi, torej besedilo v prvem, drugem, tretjem in četrtem odstavku opomb, se ne izloča iz sodnega spisa.

16. Glede na vse navedeno in pojasnjeno v tem sklepu, je pritožbeno sodišče odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa. Delno je ugodilo pritožbi državne tožilke, ker utemeljeno uveljavlja, da ni potrebno izločiti vsega, kar je sodišče prve stopnje iz sodnega spisa z izpodbijanim sklepom izločilo, v preostalem delu pa je pritožbo državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno, glede na to, da zmotno uveljavlja, da se odvetnika B. B. in A. A. nista bila upravičena poslužiti privilegija, ko sta bila zaslišana po videokonferenci pred slovenskim sodiščem 17. 1. 2017, iz razlogov, ki so bili predhodno že pojasnjeni v tej odločbi.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kazenski zakonik (1994) - KZ - člen 244, 252
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 83, 236, 236/1, 236/1-5, 237

Konvencije, Deklaracije Resolucije
Evropska Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah - člen 10, 10/5, 10/5-e
Datum zadnje spremembe:
27.12.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEzODUy
http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*