<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Izvršilni oddelek

VSL Sklep I Ip 2149/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:I.IP.2149.2017

Evidenčna številka:VSL00003213
Datum odločbe:23.08.2017
Senat, sodnik posameznik:Irena Balažic (preds.), Magda Gombač Gluhak (poroč.), Tjaša Potparič Janežič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:vročanje sodnih pisanj - vročitev sodnih pisanj - kršitev pravil o vročanju - dejanski prejem pisanja - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - dokaz o prejemu sodnega pisanja - vpogled v spis - fotokopiranje listin v spisu

Jedro

Iz gramatikalna razlage določbe šestega odstavka 139. člena ZPP izhaja, da je možno to določbo uporabiti le v primeru, ko naslovnik pisanje dejansko prejme in ne zadošča zgolj, da se z obstojem pisanja seznani. Dokazni standard je glede na posledico, ki ga ima ta določba za prejemnika pisanja (pisanje se šteje za vročeno) postavljen visoko, in sicer iz odločbe Ustavnega sodišča RS Up-554/10 z dne 15. 12. 2010 izhaja, da se šteje, da je bila vročitev kljub napakam pri formalnosti vročanja opravljena tedaj, ko je gotovo, da je stranka sodno pisanje dejansko prejela. To pomeni, da mora imeti sodišče za prejem pisanja zanesljiv dokaz.

Takšen dokaz ni samo vročilnica kot javna listina, kot to zmotno meni dolžnica, ampak je lahko tudi potrdilo o izročitvi fotokopije konkretnega pisanja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi v izpodbijani II. točki izreka in se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu dolžnice z dne 11. 5. 2015 ugodilo in potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 1. 7. 2014, da je sklep o izvršbi VL 23794/2014 z dne 24. 4. 2014 postal pravnomočen in izvršljiv 12. 6. 2014, razveljavilo (I. točka izreka sklepa) ter ugovor dolžnice z dne 11. 5. 2015 zoper sklep o izvršbi zavrglo (II. točka izreka sklepa).

2. Dolžnica se je zoper II. točko izreka sklepa po pooblaščencu pravočasno pritožila. Uveljavlja vse pritožbene razloge in trdi, da je sodišče prve stopnje pri odločanju zgrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je glede odločilnega dejstva, in sicer o okoliščinah vročitve sklepa o izvršbi, nasprotje med tem, kar je navedeno v razlogih sklepa o vsebini vloge dolžnice z dne 11. 5. 2015 ter samo listino. Iz ugovora dolžnice izhaja zgolj, da se je z vpogledom v spis seznanila z dejstvom vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Nepravilna je tudi ugotovitev, da je pooblaščenec s fotokopiranjem posameznih listin iz spisa pridobil tudi sklep o izvršbi. Ta temelji zgolj na domnevi sodišča (število fotokopij, vsebina ugovornih navedb), ki ni dokazana z listino (vročilnico po ZPP). Do vložitve pritožbe ji sklep o izvršbi ni bil vročen skladno s pravili ZPP. Sodišče prve stopnje tudi ni odločilo o povrnitvi stroškov priglašenih v vlogo z dne 11. 5. 2015. Predlaga, da se izpodbijani sklep v II. točki razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je pri vročanju sklepa o izvršbi prišlo do kršitev pravil o vročanju, saj v času vročanja dolžnica ni prebivala na naslovu, na katerem je bila opravljena vročitev, zato sklep o izvršbi dolžnici ni bil vročen že 3. 6. 2014. Vendar pa je sodišče prve stopnje na podlagi šestega odstavka 139. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) štelo, da je bil dolžnici sklep o izvršbi vročen dne 25. 3. 2015.

5. Namen vročanja je na eni strani omogočiti naslovljencu, da se seznani z opravljenim procesnim dejanjem sodišča ali stranke, in na drugi strani, da dobi sodišče o prejemu pošiljke zanesljivi dokaz, ki je pogoj za normalno razvijanje postopka. Kršitve predpisov o vročanju učinkujejo, če je bilo stranki zaradi njih kršeno načelo kontradiktornosti. Vendar pa formalnosti pri vročanju niso same sebi namen.1 Zato ZPP v šestem odstavku 139. člena določa, da se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.

6. Že iz gramatikalna razlage določbe šestega odstavka 139. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izhaja, da je možno to določbo uporabiti le v primeru, ko naslovnik pisanje dejansko prejme in ne zadošča zgolj, da se z obstojem pisanja seznani. Dokazni standard je glede na posledico, ki ga ima ta določba za prejemnika pisanja (pisanje se šteje za vročeno) postavljen visoko, in sicer iz odločbe Ustavnega sodišča RS Up-554/10 z dne 15. 12. 2010 izhaja, da se šteje, da je bila vročitev kljub napakam pri formalnosti vročanja opravljena tedaj, ko je gotovo, da je stranka sodno pisanje dejansko prejela. To pomeni, da mora imeti sodišče za prejem pisanja zanesljiv dokaz.

7. Takšen dokaz ni samo vročilnica kot javna listina, kot to zmotno meni dolžnica, ampak je lahko tudi potrdilo o izročitvi fotokopije konkretnega pisanja.2

8. Sodišče prve stopnje je štelo, da je bil dolžnici sklep o izvršbi vročen 25. 3. 2015, ko je pooblaščenec dolžnice vpogledal v predmetni spis in tudi pridobil fotokopije listin iz spisa.

9. Iz spisovnih podatkov ni razvidno fotokopije katerih listin spisa so bile pooblaščencu dolžnice izdane. Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje pa izhaja, da je pooblaščenec dolžnice fotokopiral 17 od 27 strani spisa, od katerih so 4 strani predstavljale odredbe ter sta bili 2 strani že vročene stranki.

10. Število fotokopiranih listin in obrazloženost ugovora res kaže na verjetnost, da je pooblaščenec dolžnice prejel tudi fotokopijo sklepa o izvršbi, vendar tega ni mogoče zaključiti z gotovostjo.

11. Ker torej niso bila fotokopirana vsa pisanja v spisu in v spisu tudi ni uradnega zaznamka, da bi bile pooblaščencu dolžnice ob vpogledu v spis izročene tudi fotokopije sklepa o izvršbi, kar ne izhaja niti iz vloge dolžnice z dne 11. 5. 20153, je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil dolžnici sklep o izvršbi vročen 25. 3. 2015 in je osemdnevni rok za ugovor potekel dne 2. 4. 2015. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnice ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ob tem pritožbeno sodišče opozarja, da je dolžnica v vlogi z dne 11. 5. 2015 zahtevala tudi povrnitev stroškov ugovora in odvetniškega zastopanja, o katerih z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno.

12. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
1 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS Cp 14/2014 z dne 24. 7. 2014
2 Prim. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 3736/2015 z dne 25. 11. 2015 in III Ip 2118/2016 z dne 24. 8. 2016
3 V vlogi je dolžnica navedla, da se je z vpogledom v konkretni spis dolžnica seznanila z dejstvom, da je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine in s svojimi ravnanji dosegel pravnomočnost tega sklepa in ne, da je pri vpogledu v spis sklep tudi dejansko prejela.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 42, 42/2
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 139, 139/6
Datum zadnje spremembe:
13.11.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEyNjYw