<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS Sodba I U 1340/2016-16
ECLI:SI:UPRS:2017:I.U.1340.2016.16

Evidenčna številka:UP00001311
Datum odločbe:11.07.2017
Senat, sodnik posameznik:mag. Mira Dobravec Jalen (preds.), Petra Hočevar (poroč.), mag. Miriam Temlin Krivic
Področje:KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
Institut:odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš - status kmeta - skupna ponudba - vrstni red predkupnih upravičencev

Jedro

Po ustaljeni sodni praksi je odločba o statusu kmeta deklarativna, kar med drugim pomeni, da učinkuje od tedaj, ko je nastalo pravno dejstvo, na katerega se nanaša.

Zakonca lahko skupaj uveljavljata prednostno upravičenje po 23. členu ZKZ ter potem kot kupca tudi skupaj skleneta prodajno pogodbo ter postaneta solastnika kupljenih zemljišč, saj z nakupom, ki je izvršen v času trajanja zakonske zveze, ustvarita skupno premoženje. Skladno s tem je Upravno sodišče že zavzelo stališče, da je v primeru skupnega sprejema ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča, ko samo eden izmed sprejemnikov ponudbe izpolnjuje pogoje predkupnega upravičenca iz prvega odstavka 23. člena ZKZ, mogoče šteti, da navedene pogoje izpolnjuje tudi drugi sprejemnik ponudbe.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ prve stopnje je z uvodoma navedeno izpodbijano odločbo odobril pravni posel med drugo tožnico kot prodajalko ter kupcema A.A. in B.B., oba ..., katerega predmet sta parceli št. 641 in 642, obe k. o. ... (1. točka izreka), odobritev pravnega posla v zvezi z istima parcelama med isto prodajalko ter prvim tožnikom kot kupcem pa je zavrnil (2. točka izreka) ter še odločil, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (3. točka izreka). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ prve stopnje odločal v ponovnem postopku, po pritožbah obeh tožnikov, ob upoštevanju odločitve organa druge stopnje z dne 27. 1. 2016. Organ obširno pojasnjuje potek ugotovitvenega postopka. Navaja, da je druga tožnica 10. 6. 2015 podala ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, katera je bila izobešena na oglasni deski upravnega organa od 11. 6. 2015 do 11. 7. 2015. Predmet ponudbe sta bili parceli št. 641 in 642, obe k. o.... Na ponudbo sta podala izjavo o sprejemu ponudbe dva potencialna kupca: zakonca A.A. in B.B., ki sta uveljavljala prednostno pravico po 2. točki prvega odstavka 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ter prvi tožnik, ki je uveljavljal prednostno pravico pri nakupu po 3. in 4. točki prvega odstavka istega člena. Organ ugotavlja, da sta B.B. in A.A. solastnika parcele št. 648, s katero mejita na zemljišče, ki je bilo predmet ponudbe, parcela št. 648 pa skupaj s parcelama št. 647 in 649 tvori enoten kompleks zemljišča, na katerem je sedež kmetijskega gospodarstva. Iz odločbe Upravne enote Brežice, št. 330-598/2015 z dne 26. 6. 2015, izhaja, da ima B.B. status kmeta. Organ se je tudi ukvarjal z vprašanjem, ali je drugi tožnici izjavo o sprejemu njene ponudbe podal res prvi tožnik ali njegov oče, ki ima enako osebno ime, vendar je na koncu dokazne predloge prvega tožnika v zvezi s tem zavrnil z utemeljitvijo, da sta A.A. in B.B. v vsakem primeru imetnika močnejše predkupne pravice, zaradi česar naj bi bilo nepomembno natančnejše ugotavljanje, ali je prvi tožnik res podal izjavo o sprejemu ponudbe in vlogo za odobritev pravnega posla. Organ je tako ocenil, da je dejansko stanje ugotovljeno v zadostni meri in odločil, da odobri pravni posel med drugo tožnico ter A.A. in B.B, vlogo prvega tožnika pa je zavrnil.

2. Organ druge stopnje je z uvodoma navedeno odločbo kot neutemeljeno v celoti zavrnil pritožbo tožnikov zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo.

3. Tožnika v tožbi navajata, da ne drži, da prvi tožnik sploh ni uveljavljal predkupne pravice in da naj bi izjavo o sprejemu ponudbe podal njegov oče. Prvi tožnik je obrazec za izjavo o sprejemu ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča izpolnil pravilno in z vsemi podatki. Če se je pojavil kakršen koli dvom glede identitete osebe, ki je podala izjavo, bi moral organ to razčistiti pred izdajo odločbe. Ne drži tudi, da bi bila njegov podpis in podpis njegovega očeta enaka. Prvi tožnik je kot zakupnik zemljišča, ki je na prodaj, in kot drug kmet, prednostni upravičenec v skladu z ZKZ, za kar so bila predložena tudi vsa ustrezna dokazila. Če je bilo še karkoli spornega, bi moral organ slediti njegovemu predlogu, naj se pridobi podatke pri Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Ni mogoče pritrditi upravnim organom, češ da sta A.A. in B.B. dokazala, da imata kot kmeta mejaša prednost pri nakupu zemljišča pred prvim tožnikom. Organ prve stopnje se je v tej zvezi skliceval na odločbo, št. 330-598/2015 z dne 26. 6. 2015, s katero naj bi bil B.B. priznan status kmeta (mejaša), ki pa ob podaji njegove izjave in tudi ob poteku roka za podajo ponudb še ni bila dokončna in pravnomočna. Tožnika menita, da ima omenjena odločba konstitutivne učinke in da presoja, ali A.A. in B.B. izpolnjujeta pogoje v smislu ZKZ, da bi se lahko oba štela za kmeta, v bistvu sploh ni bila opravljena. Sodišču primarno predlagata, naj izpodbijano odločbo spremeni tako, da se pravni posel med drugo tožnico kot prodajalko in prvim tožnikom kot kupcem odobri, med drugo tožnico ter A.A. in B.B. pa zavrne. Podredno predlagata, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi oziroma razveljavi in vrne zadevo toženki v nov postopek. V obeh primerih zahtevata povrnitev priglašenih stroškov postopka v roku 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, pod izvršbo.

4. Toženka je dostavila upravni spis zadeve in odgovor na tožbo, v katerem vsebinsko prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene. Pojasnjuje, da odločba o statusu kmeta za B.B. nima konstitutivnih učinkov, zato je čas nastopa njene dokončnosti in pravnomočnosti za odločitev v zadevi nepomemben. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Sodišče je v postopek kot prizadete stranke pritegnilo tudi A.A. in B.B. ter očeta prvega tožnika, C.C. (st., rojenega 1956). Na tožbo ni odgovoril nihče.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ prve stopnje pravilno zavrnil prvemu tožniku odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskih zemljišč - parcel št. 641 in 642, obe k. o..... Organ je ugotovil, da imata po vrstnem redu, določenem v 23. členu ZKZ, prednost pred prvim tožnikom, ki je zahteval odobritev pravnega posla kot predkupni upravičenec po 3. in 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, B.B. in A.A., katerima je organ odobril pravni posel za pridobitev istih kmetijskih zemljišč kot predkupnima upravičencema po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ. Tožnika temu nasprotujeta in trdita, da bi organ moral pravni posel odobriti prvemu tožniku.

8. ZKZ v prvem odstavku 23. člena določa, da lahko pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače, uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu: 1. solastnik; 2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj; 3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj; 4. drug kmet; 5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti; 6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo.

9. Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe in dokumentacije upravnega spisa izhaja, da sta zakonca B.B. in A.A. v roku 30 dni, šteto od 11. 6. 2015, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote (kot določa četrti odstavek 20. člena ZKZ), 10. 7. 2015 pravilno podala izjavo o sprejemu ponudbe, datirano na dan 9. 7. 2015, in v nadaljnjem 30-dnevnem roku po poteku navedenega roka (kot določa prvi odstavek 22. člena v zvezi s četrtim odstavkom 20. člena ZKZ) podala tudi vlogo za odobritev pravnega posla, datirano na dan 17. 7. 2015. B.B. in A.A. sta solastnika parcele št. 648 v k. o. ..., s katero mejita na parcelo št. 642, ki je predmet postopka poleg parcele št. 641. Oba sta v registru kmetijskih gospodarstev pri ... ves čas vpisana kot nosilec (B.B.) oziroma namestnica nosilca (A.A.). Parcela št. 648 skupaj s parcelami št. 647 in 649 tvori enoten kompleks zemljišča, na katerem je sedež kmetijskega gospodarstva.

10. V zvezi s statusom kmeta v smislu 24. člena ZKZ se je organ skliceval na odločbo Upravne enote Brežice, št. 330-598/2015/4 z dne 26. 6. 2015 (nahaja se tudi v upravnem spisu), s katero je bil B.B. priznan status kmeta. Iz te odločbe izhaja, da je bil B.B. status kmeta priznan po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, v skladu s katero je kmet fizična oseba, ki je lastnica, zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka, kot ga opredeljuje ZKZ v drugem odstavku istega člena. Po ustaljeni sodni praksi1 je odločba o statusu kmeta deklarativna, kar med drugim pomeni, da učinkuje od tedaj, ko je nastalo pravno dejstvo, na katerega se nanaša. Tožbenemu stališču, da gre za konstitutivno odločbo, sodišče ne sledi, tudi sicer pa tožnika tega svojega stališča v tožbi z ničemer ne argumentirata. Tožnika nimata prav, ko ugovarjata, da se organ na navedeno odločbo o statusu kmeta naj ne bi smel sklicevati, kolikor odločba ni konstitutivne narave, in ker da ta ni bila dokončna in pravnomočna v času, ko je B.B. podal izjavo o sprejemu ponudbe 10. 7. 2015, in tudi ne ob poteku roka za podajo ponudb, do 11. 7. 2015. Ker gre, kot navedeno, za deklarativno odločbo, vprašanje njene dokončnosti in pravnomočnosti ne more predstavljati razloga, zaradi katerega organ v obravnavani zadevi svoje odločitve ne bi smel opreti nanjo, kot to neutemeljeno v tožbi navajata tožnika. Po pravni teoriji namreč deklarativna odločba glede na dejansko stanje, ki je njena podlaga, le ugotavlja določeno pravno razmerje, pravico ali obveznost oziroma pravno stanje, ki obstaja že po samem zakonu.2 Glede na to, da je bila odločba o statusu kmeta izdana 26. 6. 2015, torej še preden sta B.B. in A.A. podala izjavo o sprejemu ponudbe, ki je datirana na dan 9. 7. 2015, pa je, upoštevaje vsebino odločbe, tudi zadoščeno zahtevi, da mora sprejemnik ponudbe pogoje, na podlagi katerih uveljavlja svojo predkupno pravico, izpolnjevati že ob sprejemu ponudbe.3

11. Sodišče prav tako soglaša z organom, ki je štel, da sta B.B. in A.A. kot zakonca lahko podala skupno izjavo o sprejemu ponudbe za nakup zadevnih kmetijskih zemljišč ter skupno vlogo za odobritev pravnega posla. Zakonca lahko namreč skupaj uveljavljata prednostno upravičenje po 23. členu ZKZ ter potem kot kupca tudi skupaj skleneta prodajno pogodbo ter postaneta solastnika kupljenih zemljišč, saj z nakupom, ki je izvršen v času trajanja zakonske zveze, ustvarita skupno premoženje.4 Skladno s tem je Upravno sodišče že zavzelo stališče, da je v primeru skupnega sprejema ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča, ko samo eden izmed sprejemnikov ponudbe izpolnjuje pogoje predkupnega upravičenca iz prvega odstavka 23. člena ZKZ, mogoče šteti, da navedene pogoje izpolnjuje tudi drugi sprejemnik ponudbe.5 Tudi v konkretnem primeru sodišče meni, da za izpolnjevanje pogojev za predkupnega upravičenca za zakonca B.B. in A.A. v smislu 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ zadostuje ugotovitev, da ima že eden izmed njiju, to je B.B., status kmeta po ZKZ.

12. Zakonca B.B. in A.A. imata torej kot predkupna upravičenca po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ prednost pred prvim tožnikom, ki je uveljavljal predkupno pravico po 3. in 4. točki istega odstavka, in sicer že na podlagi tam predpisanega prednostnega vrstnega reda. To pomeni, ne glede na to, ali prvi tožnik izpolnjuje pogoje za uveljavljanje predkupne pravice ali ne.

13. Zato se sodišče kot nepotrebno ni opredeljevalo do preostalih tožbenih trditev - med drugim o tem, da je prvi tožnik zakupnik parcel št. 641 in 642, k. o. ..., da je on kot tak ter kot drug kmet podal izjavo o sprejemu ponudbe za nakup zemljišč, da je z drugo tožnico že sklenil prodajno pogodbo in podal vlogo za odobritev pravnega posla ter da ima on prednost pri nakupu zemljišč -, in v zvezi z njimi predlaganih dokazov (zaslišanje strank, angažiranje sodnega izvedenca grafološke stroke, poizvedbe pri Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja). Te trditve (in predlagani dokazi) namreč v ničemer ne morejo vplivati na odločitev v tem upravnem sporu. Relevantne bi lahko bile le v primeru, če bi organ napačno ugotovil, da sta B.B. in A.A. predkupna upravičenca po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ. Edino v tem primeru bi bilo relevantno vprašanje izpolnjevanja pogojev za prvega tožnika v smislu 3. in 4. točke istega odstavka; vendar pa je sodišče presodilo, da je bila odločitev organa v zvezi z zahtevo B.B. in A.A. za odobritev pravnega posla pravilna in zakonita.

14. Glede na vse navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

15. Kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

-------------------------------
1 Npr. sodbe Upravnega sodišča RS U 2270/2006 z dne 11. 12. 2008, I U 1519/2010 z dne 22. 6. 2011 in I U 791/2015 z dne 18. 8. 2015.
2 Androjna V., Kerševan E., Upravno procesno pravo: upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 387?388.
3 Sodba Upravnega sodišča RS I U 1519/2010 z dne 22. 6. 2011.
4 Sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 737/2008 z dne 24. 11. 2010.
5 Tako npr. sodba Upravnega sodišča RS II U 172/2015 z dne 13. 1. 2016.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kmetijskih zemljiščih (1996) - ZKZ - člen 23, 23/1, 24, 24/1, 24/1-1
Datum zadnje spremembe:
11.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5OTE1