<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba II Cpg 713/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2014:II.CPG.713.2013
Evidenčna številka:VSL0063797
Datum odločbe:24.04.2014
Senat, sodnik posameznik:Renata Horvat
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - dovoljeni pritožbeni razlogi - ponarejeni dokazi

Jedro

S pritožbenimi navedbami, da izpodbijana sodba temelji na lažnih in ponarejenih dokazih, si tožena stranka prizadeva dokazati, da je sodišče prve stopnje na podlagi teh dokazov zmotno ugotovilo dejansko stanje, kar v postopku v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 10234/2012-2 z dne 26. 1. 2012, vzdrži v celoti v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka sklepa (I. točka izreka), ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 101,80 EUR, v roku 15 dni, po tem roku pa v primeru zamude še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od šestnajstega dne, šteto od vročitve te sodbe do plačila (II. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper sodbo pravočasno vložila pritožbo, zaradi bistvene kršitve določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. S pritožbo torej ni dopustno izpodbijati niti dejanskih ugotovitev niti ni mogoče uveljavljati relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Stranki in višje sodišče so vezani na tista odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Zato tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, s katerimi izpodbija na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje. To velja za pritožbene navedbe tožene stranke, da ji je tožeča stranka zaračunala storitev, ki je ni opravila, da ji ni posredovala navodil, potrebnih za pripravo materiala za objavo v časopisu, da ni prejela nobenega predogleda oglasa, da je ni nihče kontaktiral, čeprav je bilo tako dogovorjeno, da ni prejela nobene pobarvanke (časopisa, v katerem bi bil objavljen oglas), ne po navadni, ne po elektronski pošti. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku že ugotovilo, da so te navedbe tožene stranke neresnične, višje sodišče pa je na to ugotovitev vezano.

7. Tudi s pritožbenimi navedbami, da izpodbijana sodba temelji na lažnih in ponarejenih dokazih (v podkrepitev navedb prilaga seznam elektronskih sporočil), tožena stranka ne more uspeti. S temi navedbami si ponovno prizadeva dokazati, da je sodišče prve stopnje na podlagi teh dokazov zmotno ugotovilo dejansko stanje, pri čemer je treba pripomniti, da tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni oporekala pristnosti dokazov, ki jih je tožeča stranka priložila k dopolnitvi tožbe (red. št. 10, priloga A14-A29), ker na dopolnitev tožbe sploh ni odgovorila, čeprav ji je bila vročena (vročilnica, pripeta k red. št. 10). Sodišče prve stopnje ni imelo razloga za dvom v pristnost priloženih dokazov (niti jih nima višje sodišče), pa tudi tožena stranka ni navedla razlogov, zaradi katerih meni, da so predloženi dokazi lažni in ponarejeni. Tožena stranka bi se na primer lahko opredelila do fax naročila, na katerem je podpis in njen žig (priloga A1), do pisemske ovojnice, poslane na njen naslov ali do e-mail sporočila, ki je bil poslan na njen elektronski naslov (priloga A7).

8. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je vse svoje dokaze priložila k ugovoru zoper sklep o izvršbi, zato drugih niti nima in niso potrebni, ker smatra, da zoper izmišljene dokazne listine ni kaj dodati. Res je sicer, da tožena stranka za zatrjevana negativna dejstva (da storitev ni bila opravljena, da ni prejela predogleda oglasa in da ji tožeča stranka ni posredovala pobarvanke z oglasom) ne nosi dokaznega bremena, vendar pa je tožeča stranka s predloženimi dokazi (katerih pristnosti tožena stranka ni oporekala), po oceni sodišča prve stopnje, uspela dokazati, da so zatrjevanja tožene stranke neresnična. Tožena stranka je k ugovoru priložila zgolj e-mail sporočilo (priloga B1), ki (v nasprotju z njenimi trditvami) dokazuje, da je bila tožena stranka s strani tožeče stranke pozvana k pripravi oglasa, drugih dokazov pa tožena stranka ni priložila.

9. Pritožbene navedbe, da naj bi šlo v konkretnem primeru za sistematično prevaro z namenom zavajanja strank in širše javnosti, predstavljanje za uradne osebe, ter da so se v medijih (elektronske naslove medijev tožena stranka navaja v pritožbi) pojavili zapisi, ki kažejo na dobro organiziran sistem trženja oglasnega prostora z namenom protipravne pridobitve premoženjske koristi, so nedopustne pritožbene novote. Stranka sme namreč v pritožbi navajati nova dejstva in dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP). Pripomniti je, da je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi sicer navedla, da se je zaposleni pri tožeči stranki predstavil kot pooblaščenec policijskega sindikata, ter da je glede na kasnejši potek dogodkov podvomila v verodostojnost tožeče stranke, vendar pa ni navedla, kako naj bi ta okoliščina vplivala na veljavnost sklenjenega dogovora o objavi oglasa.

10. Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker višje sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni v ničemer doprinesel k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato gre za nepotreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP).


Zveza:

ZPP člen 458, 458/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.10.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDcwNzUw