<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Celju
Oddelek za prekrške

VSC sodba PRp 18/2017
ECLI:SI:VSCE:2017:PRP.18.2017

Evidenčna številka:VSC0004771
Datum odločbe:28.02.2017
Senat, sodnik posameznik:Jožica Arh Petković (preds.), Zinka Strašek (poroč.), Branko Aubreht
Področje:PREKRŠKI
Institut:predložitev izjave o premoženjskem stanju po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije - uporaba obrazca izjave

Jedro

Ob nedvoumnih ugotovitvah, da je storilec v zakonskem roku prekrškovnemu organu poslal izjavo, v kateri je navedel, da je premoženjsko stanje enako, kot ob oddaji zadnje vloge o premoženjskem stanju oz. se skliceval na premoženjsko stanje ob prevzemu funkcije, pa je po mnenju pritožbenega sodišča pravilna razlaga, da je storilec sicer pravočasno sporočil podatke o svojem premoženjskem stanju, četudi v tej izjavi ni znova navedel konkretnih podatkov po posameznih postavkah, kot jih zahteva 42. člen ZIntPK.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba prvostopenjskega sodišča spremeni tako, da se zahtevi za sodno varstvo (ZSV) storilca I. J. zoper odločbo o prekršku Komisije za preprečevanje korupcije št. 71009-69/2013-4 z dne 13. 11. 2013, popravljeni 25. 5. 2016, ugodi in se postopek o prekršku zoper imenovanega storilca, ki naj bi kot funkcionar - predsednik Vlade Republike Slovenije, v S., od 20. 3. 2013, ko je prenehal opravljati funkcijo predsednika Vlade RS, do 20. 4. 2013, ko je poteklo več kot en mesec od prenehanja opravljanja funkcije, komisiji ni sporočil podatkov iz 42. člena ZIntPK, o svojem premoženjskem stanju, s čemer naj bi kršil določilo drugega odstavka 41. člena ZIntPK in bil odgovoren za prekršek po 11. alineji prvega odstavka 77. člena ZIntPK, ustavi iz razloga po 5. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških.

II. Stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo pod 1) točko izreka odločbo prekrškovnega organa z dne 13. 11. 2013 po uradni dolžnosti v delu, ki se nanaša na izvršitev izrečene globe, spremenilo tako, da je iz izreka odločbe črtalo besedilo, ki se je glasilo: “Neplačana globa nad 120,00 EUR se bo izterjala tako, da bo prekrškovni organ predlagal pristojnemu sodišču določitev uklonilnega zapora, ki bo kršitelju določilo uklonilni zapor, ki traja do plačila, vendar najdlje do 30 dni. Z izvršitvijo uklonilnega zapora ne preneha obveznost plačila globe in se ta izterja prisilno. Kršitelj lahko do začetka izvrševanja uklonilnega zapora prekrškovnemu organu predlaga nadomestitev globe z opravo določenih nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti.”, pod 2) točko izreka pa zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijano odločbo o prekršku. Pod 3) točko izreka je storilcu naložilo plačilo stroškov postopka o prekršku - sodne takse v znesku 80,00 EUR.

2. Zoper takšno odločitev se pritožujejo storilčevi zagovorniki zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava (1. in 2. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). V pritožbi navajajo, da 5. poglavje Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ureja nadzor nad premoženjskim stanjem, katerega namen je zagotoviti nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, ne pa golo formaliziranje. Storilec je komisijo v svojem dopisu obvestil, da se njegovo premoženjsko stanje ni spremenilo od zadnje prijave in da zato ni bil zavezan k podaji vnovičnega formalističnega izpolnjevanja obrazcev, saj je komisija s podatki njegovega premoženja že razpolagala in imela nadzor nad njegovim premoženjskim stanjem, kar je namen, ki ga je želel doseči zakonodajalec. Poleg tega sodišče prve stopnje ni obrazložilo svojega stališča, da se pritožnik glede na določbo drugega odstavka 41. člena ZIntPK ne more sklicevati na podatke, ki jih je v svojem premoženjskem stanju podal ob nastopu funkcije poklicnega funkcionarja, niti na podatke, ki jih je moral med opravljanjem te funkcije sporočati komisiji. Iz drugega odstavka 41. člena ZIntPK ne izhaja nikakršna prepoved, da ne bi bilo mogoče uporabiti že navedenih, prijavljenih podatkov o premoženjskem stanju. Prekrškovni organ pa bi moral v skladu s 4. alinejo četrtega odstavka 51. člena ZP-1 tudi v primeru, če je menil, da gre pri storilčevem dejanju za prekršek, odločiti, da odločbe o prekršku ne izda, ker gre za prekršek neznatnega pomena in postopek ni smotrn. Prekrškovni organ bi tako lahko namesto izreka sankcije pritožnika opozoril in mu za prekršek neznatnega pomena izrekel opozorilo. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se postopek zoper storilca ustavi ter storilcu prizna in odmeri stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu z 11. alinejo prvega odstavka 77. člena ZIntPK se z globo od 400,00 do 1.200,00 EUR kaznuje za prekršek posameznik, ki v nasprotju z določbo drugega ali tretjega odstavka 41. člena tega zakona komisiji ne sporoči podatkov o premoženjskem stanju. Drugi odstavek 41. člena ZIntPK določa, da mora poklicni funkcionar takoj, najpozneje pa v enem mesecu po nastopu in prenehanju funkcije ali dela, komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju, podatke o premoženjskem stanju pa morajo zavezanci komisiji sporočiti tudi leto dni po prenehanju funkcije ali dela. Četrti odstavek 41. člena ZIntPK pa določa, da sporočanje podatkov o premoženjskem stanju iz drugega in tretjega odstavka tega člena se izvede preko elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh komisije. Katere podatke mora zavezanec za poročanje komisiji sporočiti, natančno določa 42. člen ZIntPK. Prvi odstavek 44. člena ZIntPK določa, da zavezanca, ki komisiji ni sporočil podatkov o svojih funkcijah, dejavnostih, premoženju in dohodkih v skladu s tem zakonom, komisija pozove, da je v roku, ki ne sme biti krajši od 15 in ne daljši od 30 dni, predloži predpisane podatke in v kolikor zavezanec v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži zahtevanih podatkov, komisija v skladu z drugim odstavkom 44. člena ZIntPK odloči, da se mu plača oziroma nadomestilo plače vsak mesec po tem, ko je pretekel rok, zniža za znesek v višini 10 % njegove osnovne plače, vendar največ do višine minimalne plače, takšno določbo pa je dolžan izvesti delodajalec. Ta določba se ne uporablja za nepoklicne župane in podžupane. Po 12. alineji 77. člena ZIntPK pa se z enako globo od 400,00 do 1.200,00 EUR kaznuje za prekršek posameznik, ki v prijavo o premoženjskem stanju iz 42. in 43. člena tega zakona ali v njene dopolnitve ne vpiše potrebnih podatkov ali vpiše lažne podatke. V zvezi s samim načinom in obliko sporočanja podatkov o premoženjskem stanju, ki ga opredeljuje četrti odstavek 41. člena ZIntPK je potrebno poudariti, da v določbah 77. člena ZIntPK kršitev pravila o načinu sporočanja podatkov o premoženjskem stanju ni opredeljena kot prekršek. Načelo zakonitosti, ki izhaja iz 2. člena ZP-1 pa ne dovoljuje širjenja prekrškovne norme na primere, ki niso zajeti v opisu prekrška, so pa podobni tistim, ki so zajeti v tem opisu in je kot prekršek dovoljeno obravnavati le dejanja, ki jih ZIntPK izrecno in jasno določa kot prekršek.(1) To pomeni, da je kaznovanje storilca zaradi tega, ker komisiji ni predložil podatkov o premoženjskem stanju na zakonsko določen način, ni dopustno. Ali še drugače: storilca, ki bi z vlogo, ki bi jo sestavil sam, komisiji sporočil vse podatke o svojem premoženjskem stanju, kot to zahteva 42. člena ZIntPK, ne bi bilo mogoče sankcionirati za prekršek po 11. alineji prvega odstavka 77. člena ZIntPK. Glede na besedilo 11. alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK je po prepričanju pritožbenega sodišča kot prekršek sankcionirano le ravnanje, če zavezanec komisiji ne predloži nobenega podatka o svojem premoženjskem stanju (ostane popolnoma pasiven) ali to stori po izteku zakonsko določenega roka, pri čemer pa je potrebno upoštevati tudi 44. člen ZIntPK, ki določa sui generis sankcijo v obliki znižanja plače.(2)

5. V predmetni zadevi je prekrškovni organ storilca spoznal za odgovornega storitve prekrška po 11. alineji prvega odstavka 77. člena ZIntPK in v izreku odločbe o prekršku to dejanje opisal z navedbami, da je „kršitelj odgovoren, da kot funkcionar od 20. 3. 2013, ko je prenehal opravljati funkcijo predsednika Vlade, do 20. 4. 2013, ko je poteklo več kot en mesec od prenehanja opravljanja funkcije, komisiji ni sporočil podatkov iz 42. člena ZIntPK o svojem premoženjskem stanju.“ Iz obrazložitve odločbe o prekršku pa izhaja, da je prekrškovni organ 23. 4. 2013 od storilca prejel dopis, oddan na pošti 22. 4. 2013, v katerem je storilec le splošno navedel, da se njegovo premoženjsko stanje od prejšnjih poročanj ni spremenilo in ostaja enako kot ob oddaji in dopolnitvah zadnjih poročil, s katerimi prekrškovni organ razpolaga ter da se je zmanjšala le kreditna oziroma jamstvena izpostavljenost zaradi rednega odplačevanja obrokov v tem času. Prekrškovni organ je sicer nato storilca z dopisi z dne 5. 6. 2013 in 31. 7. 2013 obvestil, da je prejel njegov dopis z dne 20. 4. 2013 in ga pisno pozval, da mora v skladu z določili drugega in četrtega odstavka 41. člena ZIntPK podatke o svojem premoženjskem stanju sporočiti v roku 15-ih dni od prejema poziva v celoti in na predpisanem elektronskem obrazcu, dostopnem na spletnih straneh Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija). Pri tem je prekrškovni organ storilca še opozoril, da je opustitev dolžnega poročanja o premoženjskem stanju preko elektronskega obrazca v zakonsko določenem roku prekršek, za katerega je zagrožena globa od 400,00 do 1.200,00 EUR. Prekrškovni organ pa je v svoji odločbi o prekršku poudaril, da sporočanje sprememb premoženjskega stanja ureja 43. člena ZIntPK, medtem ko storilčeva dolžnost sporočanja vseh podatkov o premoženjskem stanju na predpisanem elektronskem obrazcu, ki jih opredeljuje prvi odstavek 42. člena ZIntPK, najkasneje v enem mesecu po prenehanju funkcije, izhaja iz drugega in četrtega odstavka 41. člena ZIntPK ter da spremembe drugega odstavka 42. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah, ki jih je vnesel Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-B), ki je začel veljati 4. 6. 2011, nedvomno pritrjuje stališču, da ZIntPK za razliko od zakona, ki ureja splošni upravni postopek, dolžnost sporočanja podatkov o premoženju zavezancev ureja posebej in drugače, in sicer tako, da je te podatke dolžan sporočiti zavezanec na predpisanem elektronskem obrazcu. Komisija pa te podatke po spremenjeni določbi drugega odstavka 42. člena ZIntPK lahko tudi sama pridobiva iz uradnih evidenc le zaradi preverjanja resničnosti navedb zavezanca v njegovi vlogi. Pred uveljavitvijo novele ZIntPK-B pa je podatke o premoženjskem stanju zavezanca, ki jih je bilo možno pridobiti iz uradnih evidenc, komisija bila dolžna pridobiti sama. Prekrškovni organ je tako po izvedenem dokaznem postopku ugotovil, da storilec do 20. 4. 2013, komisiji na predpisanem elektronskem obrazcu ni prijavil v 42. členu ZIntPK predpisanih podatkov o svojem premoženju.

6. Iz navedenega je mogoče ugotoviti, da je prekrškovni organ očitno ocenil, da je dopis storilca z dne 20. 4. 2013, ki ga je prekrškovni organ prejel 23. 4. 2013, brez vsakršnega pomena in da se posledično šteje, da storilec ni sporočil podatkov o svojem premoženjskem stanju, čeprav je v obrazložitvi izpodbijane odločbe o prekršku storilcu hkrati očital že, da podatkov ni sporočil v celoti in na predpisanem elektronskem obrazcu, kar je nasprotje v samih razlogih.

7. Tudi sodišče prve stopnje je štelo, da storilec s svojo pisno izjavo, ki je na komisijo prispela 23. 4. 2013, ni zadostil zahtevi iz drugega odstavka 41. člena ZIntPK, ker ni prijavil celovitih podatkov o svojem premoženjskem stanju. Pri tem je v obrazložitvi navedlo, da v primeru, ko gre za prenehanje funkcije ali dela poklicnega funkcionarja, ne zadošča sklicevanje na podatke, ki jih je funkcionar o svojem premoženjskem stanju podal ob nastopu funkcije, niti na podatke, ki jih je moral med opravljanjem funkcije sporočati komisiji na podlagi 43. člena ZIntPK, ker je način sporočanja podatkov opredeljen v četrtem odstavku 41. člena ZIntPK, ki dopolnjuje določbo drugega odstavka 41. člena ZIntPK, ki opredeljuje dolžnost prijave premoženjskega stanja in jo je treba obravnavati kot celoto. Sodišče prve stopnje je torej zaključilo, da storilec ni ravnal v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZIntPK, ker komisiji ni sporočil celovitih podatkov o svojem premoženjskem stanju.

8. Upoštevajoč zgoraj povzete ugotovitve prekrškovnega organa in sodišča prve stopnje je v predmetni zadevi odločilna presoja o tem, ali je storilec z izjavo, ki jo je komisija prejela 23. 4. 2013, izpolnil svojo obveznost iz drugega odstavka 41. člena ZIntPK, ki zahteva, da mora zavezanec sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju, ali pa je šteti, da je ni izpolnil, ker je ni vložil na predpisanem obrazcu, oziroma, ker v svoji izjavi ni navedel konkretnih podatkov o premoženjskem stanju, ki bi jih moral sporočiti v skladu z 42. členom ZIntPK. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi sedmega odstavka 163. člena ZP-1 na seji ponovilo posamezne že izvedene (listinske) dokaze po določbah rednega sodnega postopka, in sicer je prebralo dopis, ki ga je storilec poslal prekrškovnemu organu 22. 4. 2013 in vso ostalo spisovno dokumentacijo prekrškovnega organa v zadevi z opr. št. 71009-69/2013-4, ki jo je predložil prekrškovni organ.

9. Pritožbeno sodišče po tako izvedenem postopku najprej ugotavlja, da sta tako prekrškovni organ, kot sodišče prve stopnje glede na sprejeto odločitev očitno štela, da storilec s predložitvijo take izjave, ki ni bila poslana na predpisanem obrazcu in se je sklicevala na predhodno (ob nastopu funkcije) podane in do tistega trenutka nespremenjene podatke ni izpolnil svoje obveznosti sporočanja podatkov o premoženjskem stanju, čeprav sta istočasno tudi ugotovila, da podatki v storilčevem dopisu niso celoviti in da niso predloženi na predpisanem obrazcu oziroma na predpisan način v predpisani obliki.

10. Ob nedvoumnih ugotovitvah, da je storilec v zakonskem roku prekrškovnemu organu poslal izjavo, v kateri je navedel, da je premoženjsko stanje enako, kot ob oddaji zadnje vloge o premoženjskem stanju oz. se skliceval na premoženjsko stanje ob prevzemu funkcije, pa je po mnenju pritožbenega sodišča pravilna razlaga, da je storilec sicer pravočasno sporočil podatke o svojem premoženjskem stanju, četudi v tej izjavi ni znova navedel konkretnih podatkov po posameznih postavkah, kot jih zahteva 42. člen ZIntPK. Če pa zavezanec komisiji sporoči nepopolne (kar pomeni tudi nekonkretizirane) podatke, pa lahko glede na zgoraj povzeto pravno podlago predstavlja takšno njegovo ravnanje le prekršek po 12. alineji prvega odstavka 77. člena ZIntPK, ki pa ga niti izrek odločbe o prekršku, niti izrek izpodbijane sodbe o prekršku storilcu ne očitata (čeprav iz obrazložitve odločbe in sodbe mestoma izhajajo ugotovitve prekrškovnega organa ter sodišča prve stopnje, da storilec komisiji ni sporočil celovitih podatkov o svojem premoženjskem stanju).

11. Prekrškovni organ in prvostopenjsko sodišče sta tako po prepričanju pritožbenega sodišča zmotno presodila, da storilec s predložitvijo dopisa (izjave) z dne 23. 4. 2013 ni izpolnil svoje obveznosti iz drugega odstavka 41. člena ZIntPK in v posledici takšne zmotne presoje tudi zmotno uporabila materialno pravo, ko sta štela, da je storilec s tem storil prekršek po 11. alineji 77. člena ZIntPK, zato se pritožbeni očitki obrambe o zmotni uporabi materialnega prava, na katerega posledično pazi tudi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, izkažejo za utemeljene.

12. V ravnanju storilca, kot izhaja iz ugotovitev prekrškovnega organa in sodišča prve stopnje, bi po oceni pritožbenega sodišča lahko bili podani znaki prekrška po 12. točki 77. člena ZIntPK, vendar pa opis dejanja, kot izhaja iz izreka odločbe o prekršku, po mnenju pritožbenega sodišča ne omogoča več spremembe opisa v tej smeri. Ker je na podlagi ugotovljenih dejstev mogoče zaključiti, da storilcu dejanje, kot je opisano v izreku odločbe o prekršku (da komisiji ni predložil izjave o premoženjskem stanju), ni dokazano in ker izrek odločbe o prekršku ne vsebuje očitka, da je storilec predložil nepopolne podatke, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe sedmega odstavka 163. člena ZP-1 izpodbijano sodbo o prekršku spremenilo tako, da je zahtevi za sodno varstvo ugodilo in postopek o prekršku zoper storilca ustavilo iz razloga po 5. točki 136. člena ZP-1.

13. Ker so storilčevi zagovorniki s pritožbo uspeli in je bil v posledici ugoditve zahtevi za sodno varstvo postopek o prekršku ustavljen, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 144. člena ZP-1 odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun. Ker iz spisovnega gradiva ne izhaja, da so zagovorniki priglasili nagrado za zastopanje storilca v postopku za zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo prekrškovnega organa z dne 13. 11. 2013, bo moral o morebitni priglašeni nagradi za zastopanje storilca in stroških tega zastopanja (vključno s stroški tega pritožbenega postopka) odločiti oziroma nagrado in stroške odmeriti prekrškovni organ.

-----

Op. št. (1): Tako dr. Liljana Selinšek v članku Prekrškovne določbe ZIntPK, Pravna praksa 2010, številka 34, GV založba, Ljubljana, 22.9. 2010.

Op. št. (2): Glej dr. Liljana Selinšek, Prekrškovne določbe ZIntPK, Pravna praksa 34/2010, GV Založba, 22. 9. 2010. Omenjeni članek se nanaša na besedilo ZIntPK, ki je veljalo pred novelo ZIntPK-A, ki je začela veljati 4. 6. 2011. Pred novelo ZIntPK-A je bilo besedilo 44. člena ZIntPK skoraj identično, kot po noveli (črtana je bila le beseda lobisti v tretjem odstavku 44. člena), medtem ko je 9. alineja prvega odstavka 77. člena ZIntPK določala, da s z globo 400 do 1200 EUR kaznuje posameznik, ki v prijavo o premoženjskem stanju iz 42. in 43. člena tega zakona ali v njene dopolnitve ne vpiše potrebnih podatkov ali vpiše lažne podatke, po 10. alineji istega člena pa posameznik, ki kot nepoklicni župan ali podžupan komisiji v nasprotju z določbo prvega odstavka 44. člena tega zakona ne predloži predpisanih podatkov. Sedaj in v času storitve domnevnega prekrška veljavno besedilo 77. člena ZIntPK v 11. točki prvega odstavka določa, da se kaznuje posameznik, ki v nasprotju z določbo drugega ali tretjega odstavka 41. člena tega zakona komisiji ne sporoči podatkov o premoženjskem stanju, po 12. alineji prvega odstavka 77. člena ZIntPK pa posameznik, ki v prijavo o premoženjskem stanju iz 42. in 43. člena tega zakona ali v njene dopolnitve ne vpiše potrebnih podatkov ali vpiše lažne podatke. ZIntPK tako ne določa več izrecno kaznovanja po 77. členu le za nepoklicne župane in podžupane in v splošnem določa kaznovanje vseh zavezancev tako z globo (12. alineja prvega odstavka 77. člena ZIntPK), kot tudi z odvzemom dela plače ali nadomestila plače (drugi odstavek 44. člena ZIntPK).


Zveza:

ZIntPK člen 42, 42/1, 43. ZP-1 člen 163, 163/7.
Datum zadnje spremembe:
02.06.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA4NDgy
http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*