<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep Cst 8/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:CST.8.2017

Evidenčna številka:VSL0078107
Datum odločbe:11.01.2017
Senat, sodnik posameznik:Nada Mitrović (preds.), Renata Horvat (poroč.), Vesna Jenko
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:izterjava stalnih prejemkov - zaseg denarnega dobroimetja na denarnih računih dolžnika - izplačilo vrnjene dohodnine

Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku. Pravilno je tudi ugotovilo, da vrnjena akontacija dohodnine ni prejemek, ki bi bil izvzet iz stečajne mase. Zmotno pa je zaključilo, da za navedeni prejemek ni predpisanih omejitev, ki so bile navedene v tretjem in četrtem odstavku 389. člena ZFPPIPP oziroma z novelo ZFPPIPP-G spremenjenem tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog dolžnice za izvzem dohodnine iz stečajne mase zavrnilo.

2. Dolžnica je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu za odobritev izplačila vrnjene dohodnine ugodi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnica v “predlogu za odobritev izplačila vrnjene dohodnine” navedla, da je bil s strani pristojnega finančnega urada RS na njen fiduciarni račun vrnjen znesek preveč plačane dohodnine 915,18 EUR, ki bi ji moral biti v celoti izplačan. Iz navedenega naj bi izhajalo, da ji je bil kot zavezancu med letom odveden previsok delež plače. Znesek, ki ga prejme zavezanec vrnjen, torej predstavlja preostanek plače, ki bi moral ostati zavezancu, če bi bila akontacija dohodnine vnaprej ustrezno izračunana. Zato bi, ob upoštevanju zakonskih določil o omejitvi izvršbe na dohodke, stečajna dolžnica v posameznih mesecih prejela izplačane zneske, ki so ji bili sicer odvedeni od plače in jih je sedaj prejela vrnjene. Zato stečajna dolžnica meni, da je upravičena do izplačila celotne dohodnine.

5. Sodišče prve stopnje je predlog dolžnice zavrnilo z utemeljitvijo, da vračilo akontacije dohodnine ne predstavlja prejemka, ki bi bil izvzet iz izvršbe po 101. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ter da zanj tudi ni predpisanih omejitev v tretjem in četrtem odstavku 389. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v skladu z določbo prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku. Pravilno je tudi ugotovilo, da vrnjena akontacija dohodnine ni prejemek, ki bi bil izvzet iz stečajne mase po drugem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Zmotno pa je zaključilo, da za navedeni prejemek ni predpisanih omejitev, ki so bile navedene v tretjem in četrtem odstavku 389. člena ZFPPIPP oziroma z novelo ZFPPIPP-G spremenjenem tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP (ki se uporablja od 26. aprila 2016 dalje). Znesek vrnjene dohodnine namreč predstavlja del plače, za katerega se je izkazalo, da je bil dolžnici kot akontacija dohodnine odtegnjen v previsokem znesku. V kolikor dolžnici tekom stečajnega postopka ob izterjavi njenih stalnih prejemkov oziroma zasegu denarnega dobroimetja na njenih denarnih računih ni ostal znesek denarnih sredstev, ki je bil naveden v tretjem oziroma četrtem odstavku 389. člena ZFPPIPP oziroma sedaj tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP (določen v 102. členu ZIZ), je dolžnica upravičena do manjkajoče razlike, ki se poplača iz zneska preveč plačane dohodnine.

7. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno, zaradi zmotne uporabe materialnega prava, dejansko stanje nepopolno ugotovilo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku ugotovi, ali je dolžnici ob izterjavi stalnih prejemkov oziroma zasegu denarnega dobroimetja na njenih denarnih računih ostal znesek denarnih prejemkov, ki je bil določen v tretjem ali četrtem odstavku 389. člena ZFPPIPP, od 26. aprila 2016 dalje pa v 102. členu ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 389. člena ZFPPIPP. V kolikor navedenega zneska prejemkov, ki je določen za njeno preživljanje oziroma preživljanje njenih družinskih članov, ni prejela, je upravičena do izplačila razlike, kar naj upošteva sodišče ob ponovni presoji njenega predloga za odobritev izplačila vrnjene dohodnine. Potrebne podatke naj sodišče prve stopnje pridobi od upravitelja.


Zveza:

ZFPPIPP člen 224, 224/2, 389, 389/1, 389/2, 389/3, 389/4.
Datum zadnje spremembe:
16.03.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA0Mjcy