<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep Cst 569/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:CST.569.2016

Evidenčna številka:VSL0085566
Datum odločbe:06.09.2016
Senat, sodnik posameznik:Andreja Strmčnik Izak (preds.), Mateja Levstek (poroč.), mag. Damjan Orož
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:poenostavljena prisilna poravnava - sklep o začetku postopka - vpliv zavrženega predloga za začetek stečajnega postopka - meje preizkusa predloga

Jedro

Prekinitev predhodnega stečajnega postopka zaradi postopka poenostavljene prisilne poravnave je možna le ob uporabi določb o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu (236. in 237. člen ZFPPIPP), sicer pa predhodni stečajni postopek kljub začetem postopku poenostavljene prisilne poravnave nemoteno teče. Predhodni stečajni postopek je torej pravnomočno končan, zato na odločanje o začetku poenostavljene prisilne poravnave ne more več vplivati. Ob odločanju o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave sodišče ne presoja, ali je načrt prestrukturiranja ustrezen in bo omogočil ohranitev dejavnosti dolžnika. V skladu z 221.d členom ZFPPIPP sodišče le preveri, ali obstajajo ovire za ta postopek in ali je dolžnik predložil vse potrebne listine.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik X sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.

2. Zoper navedeni sklep sta se upnika pravočasno pritožila.

3. Y (v nadaljevanju: prvi upnik) v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je upnik že 10. 12. 2015 vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, o katerem še ni odločeno. Upnik je že v postopku po svojem predlogu opozoril na neupoštevanje določbe 236. člena ZFPPIPP. Vendar je sodišče prve stopnje zavrglo upnikov predlog za začetek stečajnega postopka. Pri tem tudi ni izdalo sklepa o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Tako obstaja litispendenca za dolžnikov predlog, dokler o upnikovem predlogu ne bo pravnomočno odločeno. Dolžnikov predlog je bil vložen po poteku roka iz 2. odstavka 235. člena ZFPPIPP.

4. X (v nadaljevanju: drugi upnik) v pritožbi navaja, da želi upnik s predlogom izigrati upnike in le pridobiva na času. Dolžnik nima zadostnih prilivov niti za plačilo njegove terjatve za plačilo najemnine v višini 146.293,98 EUR, izseliti pa se ne želi. Dolžnik je tudi insolventen, dokapitalizacije ne načrtuje, njegova dejavnost ni zanimiva za investitorje. Upnik se ne more poplačati niti v izvršbi. Izvedenec naj preizkusi, ali je dolžnik insolventen in ali je program prestrukturiranja znosen. V predlogu tudi niso navedena dejstva in predloženi dokazi, ki bi izkazovali verjetnost uspešnega prestrukturiranja. Dolžnik tudi ne posluje na poslovnem naslovu, na katerem je nedosegljiv in ne prevzema pošte. Nad njim bi se moral začeti stečajni postopek.

5. Dolžnik je na pritožbi odgovoril in predlagal njuno zavrnitev.

6. Na pritožbo prvega upnika je odgovoril, da je sklep o zavrženju upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka pravnomočen. Zato niti ne more imeti vpliva na obravnavano zadevo, saj tak predlog niti ne bi smel biti vložen, ker ni bilo predhodno pridobljeno soglasje vlade RS za začetek stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem. Naknadno soglasje niti ni dopustno.

7. Na pritožbo drugega upnika je odgovoril, da se upnik niti ne opredeli, kaj naj bi sodišče storilo po končani obravnavi pritožbe. Upnik sam nikoli ni vložil predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, medtem ko je dolžnikov predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave skladen z ZFPPIPP in utemeljen. Dolžnik tudi ne želi izigrati upnikov, v seznamu terjatev je navedel tudi upnika in njegovo terjatev. Prezadolženosti dolžnika upnik tudi ni utemeljil. Ne držijo trditve o nesprejemanju pošte.

8. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi prvega upnika

9. Po vložitvi pritožbe tega upnika je višje sodišče odločilo s sklepom Cst 000 z dne 13. 7. 2016 o pritožbi zoper sklep o zavrženju njegovega predloga za začetek stečajnega postopka (St 001), in sicer je pritožbo zavrnilo. Predlog je bil zavržen, ker upnik k predlogu ni predložil predhodno pridobljenega soglasja vlade RS za začetek stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem, pri čemer mora biti to soglasje pridobljeno pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka, in ne kasneje.

10. Glede na navedeno so pravno nepomembne vse navedbe, ki se nanašajo na upnikov predlog za začetek stečajnega postopka. Pritožniku velja še pojasniti, da v taki situaciji ne moremo govoriti o litispendenci, saj avtomatične prekinitve prehodnega stečajnega postopka v primeru vložitve predloga za poenostavljen prisilno poravnavo zakon ne predvideva – po 221.b členu ZFPPIPP se v postopku poenostavljene prisilne poravnave 152. člen ZFPPIPP ne uporablja. Prekinitev predhodnega stečajnega postopka zaradi postopka poenostavljene prisilne poravnave je možna le ob uporabi določb o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu (236. in 237. člen ZFPPIPP), sicer pa predhodni stečajni postopek kljub začetem postopku poenostavljene prisilne poravnave nemoteno teče.

11. Predhodni stečajni postopek je torej pravnomočno končan, zato na odločanje o začetku poenostavljene prisilne poravnave ne more več vplivati. Če bo upnik vložil nov predlog za začetek stečajnega postopka, pa se bodo le tam lahko obravnavala vprašanja, ki jih navaja v pritožbi.

O pritožbi drugega upnika

12. Dolžnik je predlagal začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, kar že samo po sebi pomeni priznanje insolventnosti, saj gre za postopek zaradi insolventnosti (2. točka 1. odstavka 5. člena ZFPPIPP), v katerem se le-ta odpravi, da lahko dolžnik nemoteno posluje dalje. Zato je razpravljanje o insolventnosti, ki jo torej dolžnik priznava, odveč.

13. Ob odločanju o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave sodišče ne presoja, ali je načrt prestrukturiranja ustrezen in bo omogočil ohranitev dejavnosti dolžnika. V skladu z 221.d členom ZFPPIPP sodišče le preveri, ali obstajajo ovire za ta postopek in ali je dolžnik predložil vse potrebne listine. Razlogi, ki jih upnik navaja v pritožbi, bi bili pomembni v primeru obravnavanja ugovora proti vodenju prisilne poravnave v smislu pododdelka 4.4.2 ZFPPIPP, vendar pa se ta določila v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne uporabljajo (primerjaj 221.b člen ZFPPIPP).

14. Nerazumljive pa so navedbe, da bi moralo sodišče nad dolžnikom začeti stečajni postopek. Upnik predloga za začetek stečajnega postopka sploh ni vložil, medtem ko je bilo o predlogu prvega upnika o takem predlogu že pravnomočno odločeno. Sodišče pa ne more po uradni dolžnosti začeti stečajnega postopka, pa tudi zavrženje ali zavrnitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo nimata take posledice (po 221.b členu ZFPPIPP se določila v zvezi s tem, ki veljajo za redno prisilno poravnavo, v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne uporabljajo). Navedbe o dolžnikovem neposlovanju na v registriranem poslovnem naslovu za odločitev niso pomembne.

Sklepno

15. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

O stroških pritožbenega postopka

16. Drugi upnik je priglasil stroške pritožbenega postopka, do povračila katerih pa na podlagi 129. člena ZFPPIPP ni upravičen.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.


Zveza:

ZFPPIPP člen 5, 5/1, 5/1-2, 152, 236, 237, 221b, 221d.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
13.03.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA0MDM3