<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Civilni oddelek

VSM sodba I Cp 1108/2016
ECLI:SI:VSMB:2016:I.CP.1108.2016

Evidenčna številka:VSM0023136
Datum odločbe:13.12.2016
Senat, sodnik posameznik:Milena Šteharnik (preds.), Vesna Rezar (poroč.), Alenka Zgubič
Področje:POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - aleatorna narava - opredelitev vrednosti spornega predmeta

Jedro

Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju ni bistveno, kakšen je zapisan obseg obveznosti, saj se vrednost dajatev v pogodbi o dosmrtnem preživljanju že po naravi stvari glede na zaupnost razmerja ne da neposredno odraziti v denarju. Gre za aleatorno pogodbo, pri kateri je vrednost izpolnitve preživljalca v vsakem primeru (poleg trajanja preživljančevega življenja) odvisna od preživljančevega telesnega in duševnega zdravstvenega stanja in s tem njegovih potreb.

Določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi, ki je pomembna zaradi določitve stvarne pristojnosti sodišča in pravice do revizije, ne more imeti nobenega vpliva na presojo, ali je bila med strankama sklenjena neodplačna ali odplačna pogodba.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem ugodilnem in stroškovnem delu (prvem, drugem in tretjem odstavku izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča in tožena stranka krijeta vsaka sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo razvezalo darilno pogodbo za primer smrti, ki sta jo dne 24. 12. 2007 v notarskem zapisu notarja M.M. SV 788/2007 sklenili pravdni stranki, s katero je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) toženi stranki (v nadaljevanju toženka) proti obveznosti toženke, da tožnici pomaga pri vsem potrebnem, kot je to navedeno v citirani pogodbi, podarila nepremičnine parc. št. 1008/5, 1008/7 in 1008/20, vse k.o. D. (prvi odstavek izreka). Toženki je naložilo, da tožnici v roku 15 dni izroči originalni izvod navedene pogodbe (drugi odstavek izreka) in da ji v 15 dneh plača pravdne stroške v višini 4.883,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku tega roka (tretji odstavek izreka). Tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti navedene pogodbe je zavrnilo (četrti odstavek izreka).

2. Zoper ugodilni del in stroškovni sodbe (prvi, drugi in tretji odstavek izreka) se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava pritožuje toženka. Navaja, da je izrek sodbe v nasprotju z razlogi sodbe. Prav tako so razlogi med seboj v neskladju, saj je sodišče ugotovilo, da je toženka svoje pogodbene obveznosti izpolnjevala. Sodišče je v pretežni meri povzelo razloge iz prvega sojenja, kar je razvidno tudi iz dejstva, da o nasprotni tožbi ni odločilo. Stranki sta sklenili darilno pogodbo za primer smrti, ki vsebuje rahle elemente pomoči, ni pa šlo za preživljanje. Strinja se, da je šlo za mešano pogodbo, zato je glede presegajoče vrednosti treba uporabiti določila za darilno pogodbo. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse z ustrezno stroškovno posledico.

3. Tožnica se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijane odločbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev procesnih določb. Izpodbijana sodba ima vse razloge o odločilnih dejstvih, ki niso nejasni ali med seboj v nasprotju, izrek sodbe pa tudi ni v nasprotju z njenimi razlogi, ter se jo da preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Pravno relevantno dejansko stanje je bilo v postopku na prvi stopnji pravilno in popolno ugotovljeno, na njegovi podlagi pa tudi pravilno uporabljeno materialno pravo.

6. Pravdni stranki sta dne 24. 12. 2007 v obliki notarskega zapisa sklenili pogodbo, s katero se je tožnica zavezala toženki za primer smrti podariti svoje nepremičnine, toženka pa se je zavezala, da bo tožnici kot doslej pomagala pri vsem, kar se bo izkazalo za potrebno, ji nudila prevoz in drugo pomoč po potrebi, posebno skrb v primeru bolezni ali oslabelosti z zagotovitvijo ustrezne zdravniške pomoči, pri čemer obsega obveznost toženke predvsem delo in storitve, financiranje potreb tožnice pa le v toliko, kolikor sredstva tožnice za to ne bi zadoščala. Ni pomembno, kako sta pravdni stranki predmetno pogodbo naslovili, in da je bila pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa ter jo je kot darilno pogodbo naslovil tudi notar, temveč kakšna je vsebina pogodbe. Sodišče prve stopnje je na podlagi vsebine citirane pogodbe pravilno ugotovilo, da je bila predmetna pogodba odplačna, zato ne gre za darilno pogodbo in je posledice neizpolnitve oziroma spremenjene razmere po sklenitvi pogodbe potrebno presojati na podlagi določil Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki urejajo pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Tožbenemu zahtevku za razvezo pogodbe je ugodilo, ker je ugotovilo, da je razmerje med pravdnima strankama v takšni meri omajano, da pravdni stranki ne bi mogli živeti skupaj (561. člen OZ).

7. Skupen namen pogodbenih strank (kavza pogodbe) v obravnavanem primeru ni bil darilni, saj se je toženka zavezala na različne načine skrbeti za tožnico. Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju ni bistveno, kakšen je zapisan obseg obveznosti, saj se vrednost dajatev v pogodbi o dosmrtnem preživljanju že po naravi stvari glede na zaupnost razmerja ne da neposredno odraziti v denarju. Gre za aleatorno pogodbo, pri kateri je vrednost izpolnitve preživljalca v vsakem primeru (poleg trajanja preživljančevega življenja) odvisna od preživljančevega telesnega in duševnega zdravstvenega stanja in s tem njegovih potreb.(1) Prav to pa sta pravdni stranki v konkretni pogodbi tudi zapisali - da bo toženka tožnici pomagala glede na njene potrebe. Glede na navedeno ni bistveno, ali v trenutku sklenitve pogodbe in tudi danes potrebe tožnice niso takšne, da bi morala v celoti zanjo skrbeti toženka. Toženka se je zavezala za tožnico skrbeti in ji pomagati pri vsem, kar se bo izkazalo za potrebno, to pa bi se lahko sčasoma spremenilo, kar pomeni, da bi morala toženka v celoti ali v večji meri skrbeti za tožnico, če tega tožnica sama ne bi zmogla. Nenazadnje sta pravdni stranki s tem tudi računali, saj je toženka sama izpovedala, da je bil razlog za sklenitev pogodbe, da bi se toženka in njena mama preselili k tožnici in skrbeli zanjo. Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o dosmrtnem preživljanju.

8. Tudi ne držijo pritožbene navedbe, da je tožnica zgolj zaradi tega, ker je opredelila vrednost spornega predmeta na 22.000,00 EUR štela, da je pogodba v preostalem delu neodplačna. To iz tožbenih navedb ne izhaja, pa tudi sicer določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi, ki je pomembna zaradi določitve stvarne pristojnosti sodišča in pravice do revizije, ne more imeti nobenega vpliva na presojo, ali je bila med strankama sklenjena neodplačna ali odplačna pogodba. Vrednosti spora v primeru razveze pogodbe ni enačiti z vrednostjo predmeta izpolnitve tožeče stranke, zato vrednost nepremičnine ni merilo za opredelitev vrednosti spora(2) in prav tako ni pritrditi pritožbi, da bi sodišče prve stopnje moralo določiti, da znaša vrednost spora enako kot vrednost nepremičnin, ki je razvidna iz javno dostopnih podatkov.(3)

9. Sodišče lahko razveže pogodbo o dosmrtnem preživljanju, če ena izmed strank ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti (tretji odstavek 561. člena OZ) in če živita po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pogodbenika skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno (drugi odstavek 561. člena OZ). Prav tako lahko sodišče upoštevajoč okoliščine razveže pogodbo, če se po sklenitvi pogodbe razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena (prvi odstavek 562. člena OZ).(4) Za ugoditev tožbenemu zahtevku za razvezo pogodbe je dovolj, če tožeča stranka dokaže, da obstajajo pogoji po eni izmed navedenih zakonskih podlag. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo zaradi omajanosti razmerij med pravdnima strankama, zato ni bistveno, če je sicer ugotavljalo, da bi naj toženka v določeni meri izpolnjevala pogodbene obveznosti.

10. Ne držijo pritožbene navedbe, da je toženka prenehala izpolnjevati obveznosti in da pravdni stranki od leta 2012 nimata več stikov zaradi tožničinega vedenja. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe sta pravdni stranki popolnoma prekinili stike zaradi spora z izvajalcem gradbenih del, ki je povzročil tudi spor med pravdnima strankama, do tega pa je prišlo, ker toženka izvajalcu ni plačala naročenih del in jih je nato plačala tožnica. Prav tako iz izpodbijane sodbe izhaja, da je med pravdnima strankama prišlo do več sporov zaradi neprimernega obnašanja toženke (točka 18. obrazložitve izpodbijane sodbe). Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da pravdni stranki vse od aprila 2012 nimata več nobenih stikov (torej vsaj od takrat toženka tudi več ne skrbi za tožnico) in jih nobena izmed strank tudi ni poskušala ponovno vzpostaviti ter nima interesa za ponovne stike in da zato ni mogoče pričakovati, da bi se njuno razmerje toliko izboljšalo, da bi se lahko izpolnil namen pogodbe in da bi zaživeli skupaj ter bi tako toženka lahko skrbela za tožnico. Zaključkov sodišča prve stopnje o omajanosti razmerja med pravdnima strankama pritožba niti ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je tako predmetno pogodbo pravilno razvezalo.

11. Tudi ne držijo pritožbene navedbe, da je tožnica postavila tožbeni zahtevek za preklic darilne pogodbe. Tožnica je zahtevala razvezo pogodbe, in ne njenega preklica, iz tožbenega zahtevka pa je glede na opis obveznosti toženke tudi razvidno, da gre za odplačno (in torej ne darilno) pogodbo.

12. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe napravilo očitno pomoto, ko je navedlo, da o eventualni nasprotni tožbi(5) ni odločilo, ker zahtevku ni bilo ugodeno. Navedeno je razvidno iz nadaljnje obrazložitve sodišča, ko je jasno obrazložilo razloge za ugoditev tožbenemu zahtevku. Ker je bilo v ponovljenem sojenju tožbenemu zahtevku ugodeno, bo sodišče moralo odločiti še o zahtevku iz nasprotne tožbe.

13. Vse navedeno je narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem in stroškovnem delu (prvem, drugem in tretjem odstavku izreka). Odločitev temelji na 353. členu ZPP.

14. Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Prav tako je tožnica dolžna sama kriti stroške odgovora na pritožbo, ker njen odgovor na pritožbo v ničemer ni pripomogel k rešitvi zadeve in zato ti stroški niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1) : Prim. VSRS sklep II Ips 284/2013 z dne 20. 8. 2015.

Op. št. (2) : VSL sklep I Cp 1760/2015 19. 8. 2015.

Op. št. (3) : Takšne odločitve po pričetku obravnavanja glavne stvari tudi ni več mogoče sprejeti (tretji odstavek 44. člena ZPP). Op. št. (4) : V takšnem primeru lahko sodišče tudi znova uredi razmerje med strankama.

Op. št. (5) : Takšna tožba je v sodni praksi dopustna (VSL Sklep I Cp 3542/2014 z dne 11. 3. 2015, VSL sodba in sklep I Cpg 606/2010 z dne 7. 9. 2010). Tako tudi Galič, A., v Pravdni postopek zakon s komentarjem, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 177.


Zveza:

OZ člen 561, 561/2, 561/3, 562, 562/1. ZPP člen 44, 44/3.
Datum zadnje spremembe:
09.02.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAyODc1