VSL sklep Cst 329/2013

Jedro

Notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, glede katere je dovoljena poravnava, je izvršilni naslov, če zavezanec soglasje za njegovo neposredno izvršljivost izjavi v istem ali posebnem notarskem zapisu in če je terjatev zapadla. Vse to vsebuje neposredno izvršljiv notarski zapis, ki ga je upnik kot dokaz priložil k predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, da bi verjetno izkazal terjatev do dolžnika. Upnikova terjatev torej izhaja iz listine, ki izpolnjuje pogoje za izvršilni naslov, in je ZN javna listina.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja zoper dolžnika in za upravitelja imenovalo odvetnika S.R..

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je začelo postopek osebnega stečaja na upnikov predlog, ko je po opravljenem naroku ugotovilo, da je dolžnik solidarni porok in plačnik obveznosti po Kreditni pogodbi št. 5346/0016206-00 in sporazumu o ustanovitvi hipoteke na vknjiženi nepremičnini po 142. členu Stvarnopravnega zakonika, ki sta bili dne 21. 12. 2007 sklenjeni v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, in po katerih sta bila poleg dolžnika zavezanca še P. (v vlogi dolžnika) in N. D. (solidarni porok in plačnik), Po neposredno izvršljivem notarskem zapisu znaša obveznost glavnico 500.000 EUR, ki so se jo dolžniki zavezali solidarno vrniti v 180 zaporednih mesečnih obrokih po 4.510,93 EUR, od katerih je prvi zapadel v plačilo 1. 7. 2008 zadnji pa 1. 6. 2013 (pravilno 2023). Nadalje je sodišče ugotovilo, da je upnik z dopisom z dne 3. 7. 2009 odstopil od pogodbe z P. in o tem obvestil tudi dolžnika iz tega postopka. Pri tem je sledilo upnikovim navedbam v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, ki je navedel, da znaša terjatev do dolžnika 643.658,96 EUR (na dan 13. 9. 2012).

6. Po določbi 4. člena Zakona o notariatu – ZN je notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, glede katere je dovoljena poravnava, izvršilni naslov, če zavezanec soglasje za njegovo neposredno izvršljivost izjavi v istem ali posebnem notarskem zapisu in če je terjatev zapadla. Vse to vsebuje neposredno izvršljiv notarski zapis, ki ga je upnik kot dokaz priložil k predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, da bi verjetno izkazal terjatev do dolžnika (prim. prva alineja 3. točke 231. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Upnikova terjatev torej izhaja iz listine, ki izpolnjuje pogoje za izvršilni naslov, in je po določbi 3. člena ZN javna listina. Ni torej utemeljena pritožbena navedba, da je upnik terjatev zatrjeval na podlagi izvršilnega postopka, ki je bil razveljavljen in v katerem je bil dolžnik napoten na pravdni postopek – kar tudi sicer ne drži, saj si dolžnik v tem delu zmotno razlaga sklep Okrajnega sodišča v Kopru In 149/2009 z dne 6. 9. 2012, s katerim je (v pomembnem delu za ta postopek) sodišče le razveljavilo potrdilo o izvršljivosti sklepa o izvršbi.

7. Iz notarskega zapisa nadalje izhaja, da je terjatev zapadla v plačilo mesečno (4.510,93 EUR) za čas od 1. 7. 2008 do 1. 6. 2023. V notarskem zapisu je določen rok zapadlosti terjatve. Po določbi prvega odstavka 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Iz tega razloga ni utemeljena pritožbena navedba, da zamude pri izpolnjevanju obveznosti ni bilo in da upnik tega ni izkazal. Upnik je trditev o višin terjatve podprl z izračunom obveznosti (Transakcije v obdobju od 19. 12. 2007 do 13. 9. 2012), iz katerega izhaja način izračuna obveznosti, predvsem pa plačila obveznosti (rubrika promet v dobro). Iz izpiska je razvidno, da je bilo zadnje plačilo opravljeno 20. 1. 2009 (9.500,00 EUR). Dolžnik niti v postopku na prvi stopnji niti sedaj v pritožbi ne zatrjuje, da so dolžniki obveznost po Kreditni pogodbi, ki je sestavni del notarskega zapisa (prim. točko Šestič na strani 6 notarskega zapisa), redno izpolnjevali oziroma da so obveznost izpolnili v večjem obsegu, ko je to razvidno iz Transakcij v obdobju od 19. 12. 2007 do 13. 9. 2007), zato višje sodišče nima nobenega dvoma v zaključek sodišča prve stopnje, da je terjatev izkazana do standarda verjetnosti, kar zadošča za začetek postopka osebnega stečaja. Tudi sicer dolžnik v pritožbi izrecno navede, da je terjatev lahko omejena le na 270.000,00 EUR. V pritožbi preostanek glavnice (230.000,00 EUR) prereka z navedbami, da se upnik do tega dela terjatve vztrajno noče opredeliti, da poroka k podpisu drugega dela sestavljenega posla nista pristopila ter da zanj nima zavarovanja. Zadnje ni pravno pomembno, saj je dolžnik na notarskem zapisu opredeljen tudi solidarni plačnik celotne obveznosti, prvega in drugega pa dolžnik v postopku na prvi stopnji ni zatrjeval in predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tudi sicer sta navedbi neutemeljeni (razlogi v 5. in 6. točki obrazložitve, podpisi so na notarskem zapisu – stran 8).

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pri dolžniku obstojita tako trajnejša nelikvidnost kot tudi dolgoročna plačilna nesposobnost, kot alternativno podana pogoja za začetek stečajnega postopka (14. člen ZFPPIPP). V tem delu dolžnik utemeljeno navaja, da mu sodišče pred izdajo sklepa ni vročilo odgovorov delodajalca in Davčne uprave glede prejemkov v letih 2010 do 2012, vendar pa višje sodišče ugotavlja, da to ne vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa. Dolžnik je namreč na naroku za obravnavanje predloga za začetek postopka osebnega stečaja (zapisnik z dne 1. 2. 2013) izpovedal, da pri odvetniški pisarni D. mesečno prejema stalni denarni prejemek v višini 1.000,00 EUR bruto. Na naroku je sicer navedel še, da ima do več upnikov terjatve, a je hkrati izpovedal, da iz tega naslova ni prejel ničesar. Glede na terjatev, ki je razvidna iz 5. in 7. točke te obrazložitve, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je podana trajnejša nelikvidnost kot ena izmed oblik insolventnosti. Skladno z določbo 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik, ki je potrošnik, trajneje nelikviden, če več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene obveznosti v znesku, ki presega trikratnik njegove plače (prva alineja 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP). Zadostuje obstoj enega od alternativno podanih materialno pravnih pogojev insolventnosti, zato se višje sodišče ni posebej opredeljevalo do navedb, ki se nanašajo na dolgoročno plačilno nesposobnost.

9. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na časovni potek postopka, niso pravno pomembne za obravnavano pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja. Pritožbeni razlogi (v okviru prvega odstavka 360. člena ZPP) niso utemeljeni in niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

09.04.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 180/2013
• VSL sklep Cst 458/2016
• VSM sklep I Ip 478/2009