<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sklep I Cp 239/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.239.2017

Evidenčna številka:VSL0082761
Datum odločbe:10.05.2017
Senat, sodnik posameznik:Barbara Žužek Javornik (preds.), Barbka Močivnik Škedelj (poroč.), mag. Gordana Ristin
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:prijava terjatve v stečajnem postopku - vsebina prijave terjatve - stroški postopka - nastanek terjatve za plačilo pravdnih stroškov - stroški, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti

Jedro

Zahteva za prijavo pravdnih stroškov iz 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP nanaša zgolj na primere, ko je bilo o stroških pravdnega postopka odločeno s sodno odločbo. To pomeni, da stroški, ki sta jih pravdni stranki imeli v postopku do trenutka začetka stečajnega postopka, o katerih se ni bilo odločeno s sodno odločbo, niso takšna terjatev, za katero drugi odstavek 60. člena določa, da jo je treba prijaviti, ker bi sicer prenehala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep v točki II izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nadaljevalo postopek v delu, ki se nanaša na drugega toženca, in tožbo zavrglo (I. točka izreka). Povrnitev tožnikovih pravdnih stroškov v znesku 843,74 EUR s pripadajočimi obrestmi je naložilo tožencu (II. točka izreka).

2. Zoper stroškovno odločitev (II. točko izreka navedenega sklepa) se pritožuje drugi toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava oziroma postopkovnih določb, ki jih kot specialni predpis določa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Opozarja na določbo 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP, v skladu s katero mora prijava terjatve v postopku zaradi insolventnosti vsebovati tudi znesek pravdnih stroškov. Tožnik bi moral pravdne stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve v tem sodnem postopku do začetka postopka osebnega stečaja nad drugim tožencem, prijaviti v postopku osebnega stečaja nad njim. Samo v primeru, da takšne pogojne terjatve iz naslova pravdnih stroškov upravitelj ne bi priznal, bi o stroških postopka lahko odločalo pravdno sodišče. Ker tožnik pravdnih stroškov, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem postopku do začetka postopka osebnega stečaja, ni prijavil v postopku stečaja, je tožnikova terjatev prenehala. Odločilen trenutek za obveznost prijave terjatve v stečajnem postopku je trenutek nastanka pravdnih stroškov in ne šele trenutek nastanka terjatve za njihovo plačilo. Tako je treba v stečajnem postopku prijaviti tudi terjatve, ki še niso nastale, ker je njihov nastanek vezan na odložni pogoj, pravni temelj za njihov nastanek pa že obstaja. Temelj za nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov je v konkretnem primeru nastal z odločitvijo sodišča, da se tožba zoper drugega toženca zavrže. Zato predstavlja sporna stroškovna terjatev pogojno terjatev, ki bi jo bilo treba prijaviti v stečajnem postopku. Gornje stališče je uveljavljeno v obstoječi sodni praksi, tako sklep VSL I Cpg 1983/2014, I Cp 1181/2015, II Cp 1563/2015 in VSM I Cpg 344/2014. V primeru, da bi obveljalo stališče prvega sodišče, bi bil tožnik neupravičeno obogaten, saj bi bili njegovi stroški poplačani v celoti iz stroškov stečajnega postopka. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Ni sporno, da je bil nad drugim tožencem 5. 1. 2015 uveden stečajni postopek, zaradi česar je bil predmetni postopek, ki se je začel na podlagi tožbe, prekinjen. Tudi ni sporno, da je tožnik terjatev, ki jo je vtoževal v tem postopku, priglasil v stečajnem postopku, kjer jo je stečajni upravitelj priznal. Nenazadnje tudi ni sporno, da tožnik v stečajnem postopku ni priglasil stroškov iz tega pravdnega postopka. Med strankama je sporno, ali je bil to dolžan storiti glede na 60. člen ZFPPIPP. Sodna praksa o tem ni enotna.

5. Sodišče prve stopnje se strinja s stališčem, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje in je v skladu z (novejšo) večinsko sodno prakso(1). ZFPPIPP določa, da mora zahtevek za priznanje terjatve v primeru, če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, vsebovati tudi zneske teh stroškov (3. točka drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP), sicer velja, da upnik v postopku zaradi insolventnosti teh stroškov ne uveljavlja (šesti odstavek 60. člena ZFPPIPP). Vprašanje razlage navedene določbe je, ali je prijava stroškov potrebna tudi v primeru, ko je imela pravdna stranka tekom pravdnega postopka že določene stroške, pravdni postopek pa je bil nato, pred odločitvijo o tožbenem zahtevku, prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka nad tožencem.

6. Po presoji pritožbenega postopka je zmotna v pritožbi ponujena razlaga določbe, da predstavlja stroškovna terjatev pogojno terjatev, ki bi jo moral tožnik prijaviti v stečajnem postopku nad drugim tožencem. Dolžnost povračila pravdnih stroškov je samostojna premoženjsko pravna obveznost, urejena s procesnim zakonom in je neodvisna od materialnopravnega razmerja, o katerem teče pravda. Čeprav ima stranka predhodno stroške v postopku, stranka še ni v nobenem pravnem razmerju (v obligaciji) z nasprotno stranko, vse dokler ni odločeno v pravdi. Končanje pravde ima za posledico tudi odločitev o povračilu stroškov. Šele s sodno odločbo je odločeno o upravičencu do povračila, o zavezancu za njihovo plačilo ter o njihovem znesku. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, nastane terjatev (v smislu 20. člena ZFPPIPP) iz naslova stroškov pravdnega postopka z odločitvijo sodišča o stroških. Vsaki stranki sicer med postopkom oziroma zaradi postopka nastajajo stroški zaradi vodenja pravde (prvi odstavek 151. člena ZPP) ter vsaka stranka, poleg vtoževane terjatve, lahko uveljavlja v pravdi tudi stroškovni zahtevek, s katerim zahteva povračilo nastalih stroškov od nasprotne stranke. Zahteva mora biti opredeljena in pravočasno uveljavljana (drugi in tretji odstavek 163. člena ZPP). O njej odloča sodišče praviloma v sodbi ali sklepu, s katerim se postopek konča (četrti odstavek 163. člena ZPP). Zahteva za povračilo pravdnih stroškov od nasprotne stranke zato še ne predstavlja terjatve za njihovo povračilo, saj je šele ob končanju postopka znano, katera od strank je zavezanec in upravičenec za plačilo in koliko pravdni stroški znašajo. Tako tudi po presoji pritožbenega sodišča terjatev iz naslova povračila pravdnih stroškov nastane šele z odločbo sodišča o stroških, ne pa z dnem njihovega nastanka stranki.

7. Po splošnem pravilu iz 252. člena ZFPPIPP velja, da pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno. Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo (prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP). Namen prijave terjatve je ugotovitev njihove višine na dan začetka stečajnega postopka, kar je podlaga za določitev deleža plačila terjatev istega vrstnega reda pri prvi in morebitnih kasnejših delitvah. ZFPPIPP v drugem odstavku 296. člena tudi izrecno določa, katere terjatve je treba prijaviti, čeprav do začetka stečajnega postopka še niso nastale. To velja za morebitne regresne terjatve solidarnih sodolžnikov, porokov ali zastaviteljev, ki se prijavijo pod odložnim pogojem. Stečajni zakon tudi določa, da je treba prijaviti terjatve, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka (četrti odstavek 2896. člena), če je v zakonu določen, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov. Takšne primere urejajo tretji - peti odstavek 59. člena (gre za terjatve, ki nastanejo zaradi uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka, za terjatev za povrnitev škode, idr.). Gre za izrecno navedene primere, med katerimi pa ni navedena terjatev iz naslova povračila stroškov pravdnega postopka. Vsebinska razlaga navedenih določb kaže, da je praviloma treba prijaviti terjatve upnikov do stečajnega postopka, nastale do začetka stečajnega postopka. Samo zanje nastanejo pravne posledice začetega stečajnega postopka. Terjatev iz naslova plačila stroškov pravdnega postopka, o kateri sodišče v pravdnem postopku še ni odločalo, še ni nastala. Ker tudi ne spada med zakonsko določene primere terjatev, za katere ZFPPIPP določa, da jih je treba prijaviti, čeprav še niso nastale, in tudi ne med kasneje nastale terjatve, ki jih je treba prijaviti, je po presoji pritožbenega sodišča v stečajnem postopku ni treba prijaviti.

8. Pravdni stroški so nastali (oz. je bilo o njih odločeno in bili odmerjeni) šele s sodno odločbo in to po začetku osebnega stečaja. Gre za terjatev v pravdi, ki je bila začeta pred uvedbo stečajnega postopka, a o njej še ni bilo odločeno s sodno odločbo. Obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka (razen terjatev po četrtem odstavku 296. člena ZFPPIPP), zakon poimenuje kot stroške stečajnega postopka (prvi odstavek 354. člena ZFPPIPP).

9. Iz navedenega izhaja, da se zahteva za prijavo pravdnih stroškov iz 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP nanaša zgolj na primere, ko je bilo o stroških pravdnega postopka odločeno s sodno odločbo. To pomeni, da stroški, ki sta jih pravdni stranki imeli v postopku do trenutka začetka stečajnega postopka, o katerih se ni bilo odločeno s sodno odločbo, niso takšna terjatev, za katero drugi odstavek 60. člena določa, da jo je treba prijaviti, ker bi sicer prenehala.

10. Ker je po presoji pritožbenega postopka pritožba neutemeljena in ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem stroškovnem delu (II. točka izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških je zajeta v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP). Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, krije sam svoje pritožbene stroške.

-------------

Op. št. (1): Primerjaj VSL I Cpg 941/2016, I Cpg 123/2016, I Cpg 242/2017 (v pripravi za objavo na spletišču), VSL I Cp 460/2016, kot tudi VDSS Pdp 1622/20141, PDP 1623/ 2014, Pdp 1412/2014, Pdp 679/2015


Zveza:

ZFPPIPP člen 20, 60, 60/2, 60/2-3, 252, 296, 354.
Datum zadnje spremembe:
31.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA4MTM5