<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep Cst 448/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:CST.448.2016

Evidenčna številka:VSL0081204
Datum odločbe:20.07.2016
Senat, sodnik posameznik:Ladislava Polončič (preds.), Tadeja Zima Jenull (poroč.), Nada Mitrović
Področje:STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:razdelitev posebne razdelitvene mase - pritožba proti sklepu o razdelitvi - ločitvena pravica - hipoteka - pritikline - obremenjena nepremičnina v najemu - najemnina - civilni plod stvari - stečajna masa

Jedro

S pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi je dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP in končni načrt prve razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov.

Za prijavo ločitvene pravice na nepremičnini in za opis premoženja zadošča identifikacija nepremičnine. Po 140. členu SPZ namreč hipoteka, na podlagi katere je bila prijavljena in priznana ločitvena pravica, obsega tudi pritikline, ki so v lasti zastavitelja. Hipoteka se avtomatično razširi na pritiklino.

Čim je nepremičnina od začetka stečajnega postopka dalje oddana v najem in je plačana najemnina, se zneski najemnin kot civilni plodovi, ločijo od glavne stvari. Po ločitvi plodov ti niso več zaobseženi z zastavno pravico.

Jasno je določeno, da vsi stroški, ki so povezani s premoženjem, ki je predmet posebne stečajne mase, bremenijo ločitvenega upnika. Če je premoženje oddano v najem, pa se ti stroški zmanjšajo iz zneskov prejetih najemnin. Slednje pomeni, da se ti stroški ne krijejo iz kupnine za prodano nepremičnino ampak iz najemnine, če je nepremičnina oddana v najem.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa (red. št. 1121), zavrnilo ugovor ločitvenega upnika A. d.d. z dne 8. 3. 2016 (v nadaljevanju: upnik, red. št. 163) proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase. V 2. točki izreka je sklenilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 19. 4. 2016 (red. št. 1102), ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

Kot bistvene razloge za zavrnitev upnikovega ugovora je navedlo razloge, povzete v nadaljevanju. Prvi sklop razlogov se nanaša na osnovo vrednosti, od katere je treba upoštevati upnikovo poplačilo iz posebne razdelitvene mase. Upniku je bila s sklepom o preizkusu (ločitvenih pravic) priznana izključno ločitvena pravica na nepremičninah. V svoji prijavi terjatve ni uveljavljal ločitvene pravice tudi na premičninah. Tako ni podal določenega zahtevka za priznanje ločitvene pravice, ki bi vključevala določen opis premoženja, v konkretnem primeru premičnin B. Zato je bila upniku v skladu z določbo 298. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), priznana ločitvena pravica le na nepremičninah.

Drugi sklop razlogov pa se nanaša na višino najemnin za B., odbitek stroškov od najemnin in vprašanje, ali ostanek najemnine spada v razdelitveno maso za poplačilo ločitvenega upnika. Ta je razvidna iz tabele pregleda prilivov k načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase (red. št. 1027). Upravitelj je stroške v skladu s 6. točko četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP pravilno zmanjšal za zneske prejete najemnine. Stroški prodaj in upravljanja s premoženjem znašajo 0,00 EUR. Preostali stroški (npr. sorazmerni del nadomestila upravitelju), ki bremenijo posebno stečajno maso, pa se ne morejo poplačati iz prejetih najemnin. Zato je upravitelj pravilno zmanjšal znesek razdelitvene mase za 52.326,01 EUR (sorazmerni del nadomestila upravitelju po 3. točki četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP in stroški arhiviranja po tretji alineji 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP). Presežek najemnin ne predstavlja posebne delitvene mase, saj v skladu s tretjim odstavkom 226. člena ZFPPIPP posebna razdelitvena masa predstavlja le denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem. V načrtu razdelitve je pravilno zajet strošek arhiviranja in drugih stroškov v znesku 11.953,03 EUR. Iz pojasnil upravitelja sodišče ugotavlja, da je zelo malo možnosti za oblikovanje splošne razdelitve mase in je izpolnjen pogoj po 3. alineji 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP in sicer, da je strošek v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase tudi sorazmerni del stroškov arhiviranja, če je splošna stečajna masa neznatne vrednosti.

2. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil (red. št. 1130) iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Upravitelj je na upnikovo pritožbo pravočasno odgovoril (red. št. 1164) in sodišču druge stopnje predlagal, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Upnik je kot bistveno v pritožbi navedel:

- napačno je definirana posebna stečajna masa, saj to tvori tudi kupnina za opremo B. kot pritikline, ki služijo gospodarskemu namenu glavne stvari, to je hotela;

- v končnem načrtu 13. delitve posebne stečajne mase, je upnik že v ugovoru zoper načrt delitve zahteval, da se načrt v tem delu popravi in znesek namenjen delitvi poveča za 58.525,78 EUR (kupnina za opremo hotela);

- v načrtu in v končnem načrtu delitve posebne stečajne mase znesek prejetih najemnin ni naveden, je pa razviden iz tabele Pregled prilivov (268.196,29 EUR), ki ni priložena končnemu načrtu 13. delitve (ampak le načrtu);

- v končnem načrtu ni izrecno navedeno, da so bili prilivi najemnin višji kot stroški, nastali s prodajo in upravljanjem nepremičnine in znesek razdelitvene mase ne bi smel biti zmanjšan še za 52.326,01 EUR stroškov;

- splošna masa očitno je, saj ni priznanih ločitvenih pravic na stavbnih pravicah in so stroški arhiviranja in drugih stroških v višini 11.953,03 EUR neupravičeno zajeti med stroške posebne stečajne mase;

- načrt 13. razdelitve v delu, ki se nanaša na stroške, ne vsebuje specifikacije in argumentacije za predlagane stroške, na kar je bilo v ugovoru izrecno opozorjeno tako glede višine stroškov kot njihovega temelja;

- ni mogoče ugotoviti, zakaj so bili po pobotu stroškov, nastalih v zvezi z unovčenjem posebne mase B. in sorazmernim delom stroškov po 226. členu ZFPPIPP, s prejetimi najemninami, upniku zaračunani še stroški v višini 52.326,01 EUR;

- v načrtu delitve ni naveden količnik, po katerem stroški obremenjujejo ločitvenega upnika, ni izkazano kateri so tekoči stroški, obračunani so računovodski stroški v višini 68.500,00 EUR in potni stroški, ki niso obrazloženi, za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dejanski strošek znašal 17.007,39 EUR, čeprav je v tabeli v koloni 6 naveden strošek 20.992,61 EUR, neskladnost je podana tudi pri obračunu elektrike, vode, komunalnih stroškov, upravljanja, varovanja;

- med občasnimi stroški so navedeni stroški nalaganja dobroimetja v višini 1.000,00 EUR, pri čemer ni jasno, zakaj naj bi ti stroški nastali;

- upniku so nadalje obračunani drugi stroški postopka (alineja 8 tabele: razporeditev predračuna stroškov) in sicer v višini 25.329,25 EUR, pri čemer odstotek glede na celoto ni naveden.

Procesni okvir pritožbenega preizkusa

6. Izpodbijani sklep se nanaša na razdelitev posebne razdelitvene mase. Postopek razdelitve posebne razdelitvene mase je določen v pododdelku 5.9.4. ZFPPIPP. Po desetem odstavku 371. člena ZFPPIPP se za prvo razdelitev posebne razdelitvene mase smiselno uporabljajo 364. do 367. člen tega zakona. Po 364. členu ZFPPIPP proti načrtu prve razdelitve lahko ugovarja vsak upnik. V skladu s prvim odstavkom 365. člena ZFPPIPP sodišče s sklepom o prvi razdelitvi odloči o ugovorih iz 364. člena tega zakona, o odmeri sorazmernega dela nadomestila upravitelju iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena tega zakona in določi končni načrt prve razdelitve. S pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi je v skladu s prvim odstavkom 366. člena ZFPPIPP dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih iz 364. člena tega zakona in končni načrt prve razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov.

7. Sodišče prve stopnje je torej preizkušalo pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa le v okviru prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP, torej le v okviru vsebine ugovora, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Materialno pravo

Obseg ločitvene pravice (nepremičnina in pritiklina)

8. Sodišče prve stopnje je zavzelo materialnopravno stališče, da je bila upniku priznana izključno ločitvena pravica le na nepremičninah, kar je v skladu z določbo 298. člena ZFPPIPP. Upnik namreč ni podal določenega zahtevka za priznanje ločitvene pravice, ki bi vključevala določen opis premoženja – v konkretnem primeru premičnin, to je opreme B., na katerih naj bi uveljavljal ločitveno pravico. Tako stališče sodišča prve stopnje je zmotno. V 2. točki drugega odstavka 298. člena ZFPPIPP je res določeno, da mora prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice med drugim vsebovati določen zahtevek za priznanje ločitvene pravice, ki vključuje določen opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.

9. Vendar za prijavo ločitvene pravice na nepremičnini in za opis premoženja zadošča identifikacija nepremičnine. Po 140. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) namreč hipoteka, na podlagi katere je bila prijavljena in priznana ločitvena pravica (zap. št. 1 priloge 2 izrekanja upravitelja o prijavljeni ločitveni pravici na nepremičnini upnika k posodobljenemu končnemu seznamu preizkušenih terjatev, (popravek, red. št. 1091 z dne 6. 4. 2016) obsega tudi pritikline, ki so v lasti zastavitelja. Hipoteka se avtomatično razširi na pritiklino (1).

10. Sodišče prve stopnje je zato zmotno presodilo določbo 298. člena ZFPPIPP v zvezi s 140. členom SPZ. Upnikova prijava terjatve je obsegala ločitveno pravico na nepremičninah, katerih pritikline so oprema B. Na drugačno odločitev sodišča druge stopnje ne more vplivati stališče upravitelja v odgovoru na pritožbo, da je bila oprema hotela posebej specificirana, da je bila cena za opremo posebej določena in da predstavlja kupnina za prodani B. posebej znesek prodane nepremičnine in posebej znesek opreme.

11. Sodišče druge stopnje tudi ne pritrjuje stališču upravitelja v odgovora na pritožbo, da pri opremi B. ne gre za pritikline. Iz seznama opreme je razvidno, da gre za pohištvo in drugo opremo, gostinsko opremo oziroma drobni inventar. Navedena oprema pa ustreza pojmu pritikline, ki je določena v 17. členu SPZ (2). Praktičen pomen pritiklin je zlasti v tem, da pogosto precej povečajo vrednost glavne stvari in so tako pomemben potencial za zavarovanje kreditov, ki jih najame lastnik glavne stvari. Zato hipoteka na nepremičnini sega tudi na vse njene pritikline, ki so v lasti zastavitelja (3).

12. Sodišče prve stopnje bo pri izdelavi načrta in končnega načrta 13. razdelitvene posebne mase B. moralo v ponovnem postopku upoštevati kot izhodiščno vrednost seštevek zneskov 689.313,67 EUR (kupnina za nepremičnino) in 58.525,78 EUR (kupnine za opremo), skupaj 747.839,45 EUR.

Najemnina (upravljanje s posebno stečajno maso)

13. Po stališču sodišča prve stopnje stopnje presežek najemnin 268.195,29 EUR, (Pregled prilivov v obdobju 16. 3. 2012 do 31. 1.2016 k načrtu 13. razdelitve posebne razdelitvene mase, red. št. 1027) ne predstavlja posebne razdelitvene mase. To stališče je sodišče prve stopnje oprlo na tretji odstavek 226. člena ZFPPIPP, ki določa, da je posebna razdelitvena masa denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem.

14. Za presojo pravilnosti navedenega materialno pravnega stališča ne zadošča le analiza določb ZFPPIPP ampak tudi določbe prvega odstavka 140. člena SPZ, ki določa obseg hipoteke v povezavi z 19. členom (ločitvena pravica; ločitveni upnik).

15. Stečajna masa je v prvem odstavku 224. člena ZFPPIPP opredeljena kot premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov stečajnega postopka in plačilo terjatev upnikov. Stečajna masa ni nek poseben pravni inštitut, temveč je zbirni izraz, ki se uporablja za premoženje, za katerega veljajo posebna pravila stečajnega prava o razpolaganju (unovčenju in upravljanju) in o namenu njegove uporabe (kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov) (4).

16. V 2. točki 2. odstavka 224. člena (stečajna masa) je določeno, da v stečajno maso poleg premoženja stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka spada vse premoženje, doseženo z:

- unovčenjem stečajne mase,

- upravljanjem stečajne mase in

- izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika.

V stečajno maso spada tudi premoženje, ki ga pridobi stečajni dolžnik po začetku (med trajanjem) stečajnega postopka. Med premoženje, doseženo z upravljanjem stečajne mase (2. alineja 2. točke 2. odstavka 224. člena ZFPPIPP) spadajo torej najemnine, obresti in drugi donosi, ki jih stečajni dolžnik pridobi na podlagi prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP, to je oddajanja njegovega premoženja v najem in nalaganja njegovega denarnega dobroimetja.

17. Posebna stečajna masa je po drugem odstavku 225. člena ZFPPIPP premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, ali denarno dobroimetje, doseženo z unovčenjem tega premoženja. Posebna razdelitvena masa pa je po tretjem odstavku 226. člena ZFPPIPP denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem.

18. Razdelitvena masa je torej unovčeni del stečajne mase (kamor sodi vse premoženje, ki ga je imetnik, to je stečajni dolžnik imel ob začetku stečajnega postopka in ki ga je pridobil po začetku, torej med trajanjem stečajnega postopka). Vendar je od odgovora na vprašanje o obsegu hipoteke po prvem odstavku 140. člena SPZ in posledično obsega ločitvene pravice v smislu 19. člena ZFPPIPP, odvisno ali so najemnine namenjene le plačilu stroškov postopka, ki so nastali od začetka stečaja do njegove prodaje premoženja stečajnega dolžnika.

19. Hipoteka obsega nepremičnino v celoti, kot tudi njene sestavine in plodove, dokler ti niso ločeni od glavne stvari (prvi odstavek 140. člena SPZ). Civilni plodovi so med drugim tudi najemnine. Čim je nepremičnina od začetka stečajnega postopka dalje oddana v najem in je plačana najemnina, se zneski najemnin kot civilni plodovi, ločijo od glavne stvari. Po ločitvi plodov ti niso več zaobseženi z zastavno pravico.(5) Stečajni dolžnik kot lastnik nepremičnine torej smiselno pridobi lastninsko pravico na plodovih, torej tudi najemninah. Zato se hipoteka in posledično ločitvena pravica na najemnine ne raztezata. Če pride do presežka najemnin pa se te prenesejo v splošno stečajno maso.

Stroški unovčenja posebne stečajne mase

20. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZFPPIPP (ZFPPIPP-E) (6) je bila v 226. členu dodana nova, to je 6. točka četrtega odstavka 226. člena. V navedeni točki so posebej določeni stroški izvedbe prodaje premoženja, ki spada v posebno stečajno maso, in stroški, nastali z upravljanjem tega premoženja od začetka stečaja do prodaje premoženja stečajnega dolžnika, zmanjšani za morebitne prejete najemnine v zvezi s predmetnim premoženjem. Kot izhaja iz 63. strani Poročevalca Državnega zbora k noveli ZFPPIPP-E, je bilo zaradi jasnosti obremenitve z navedenimi stroški, ki morajo nujno bremeniti posebno stečajno maso, jasno določeno, da vsi stroški, ki so povezani s premoženjem, ki je predmet posebne stečajne mase, bremenijo ločitvenega upnika. Če je premoženje oddano v najem, pa se ti stroški zmanjšajo iz zneskov prejetih najemnine. Slednje pomeni, da se ti stroški ne krijejo iz kupnine za prodano nepremičnino ampak iz najemnine, če je nepremičnina oddana v najem.

21. V Poročevalcu je še pojasnjeno, da do začetka veljavnosti novele ZFPPIPP-E nikjer ni bilo jasno določeno, da to posebno premoženje bremenijo tudi stroški elektrike, upravljanja, komunalnih storitev, stavbnega zemljišča in podobno, ki so nastali od začetka stečajnega postopka do odprodaje premoženja.(7)

22. Sodišče druge stopnje pripominja, da je treba 6. točko četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP razložiti tako, da je odločilen znesek najemnine, prejete za čas, ko je bil v konkretnem primeru B. oddan v najem od začetka stečaja (konkretno od 16. 3. 2012 do 31. 3. 2016 – priloga k načrtu 13. razdelitve posebne razdelitvene mase, red. št. 1027) Iz podatkov spisa izhaja, da ta znaša 268.196,29 EUR. Ta znesek se lahko porabi le za plačilo stroškov, ki so izrecno navedeni v 6. točki četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, saj so povezani s stroški izvedbe prodaje in z upravljanjem tega premoženja.

23. Stroški, ki so navedeni v 1. do 5. točki četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP pa morajo biti odšteti od kupnine za prodano nepremičnino. Zato se iz te kupnine oblikuje posebna stečajna masa, do poplačila iz te mase pa je upravičen le ločitveni upnik.

24. Upravitelj je v odgovoru na ugovor zoper načrt 13. razdelitve posebne razdelitvene mase (red. št. 1092) pojasnil, da je zaradi nizkih prodajnih cen in praktično v celoti zastavljenega premoženja zelo malo možnosti, da bi prišlo do oblikovanja splošne razdelitvene mase. V dosedanjem poteku postopka so se izvajale zgolj razdelitve posebnih razdelitvenih mas in se tako predvideva tudi v zvezi s kupninami, ki naj bi jih stečajni dolžnik dosegel pri prodaji preostalih delov premoženja. Zato je upravitelj predpostavljal, da ne bo prišlo do oblikovanja splošne stečajne mase in je v stroškovni obračun vkalkuliral tudi stroške arhiviranja in druge stroške v zvezi s končanjem stečajnega postopka na podlagi 3. alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP. V odgovoru na pritožbo je upravitelj še pojasnil, da so izjemno visoki deleži neplačanih terjatev ločitvenih upnikov, ker se vse nepremičnine prodajajo za kupnine, ki so bistveno nižje od priznanih terjatev ločitvenih upnikov (točka 1.c, red. št. 1164).

25. V tem delu se sodišče druge stopnje strinja z razlogi v izpodbijanem sklepu, da glede na ugotovljeno dejansko stanje v tej fazi postopka upravitelj ni mogel ravnati drugače, kot da je v načrt in nato v končni načrt razdelitve posebne mase vnesel tudi sorazmerni del stroškov arhiviranja in drugih stroškov v zvezi s končanjem stečajnega postopka. Vseeno pa bo moral v novem postopku jasneje in podkrepljeno s številčnimi podatki pojasniti, kolikšen znesek naj bi se natekel v stečajno maso. Upnik je namreč opozoril na znesek, ki je bil pridobljen iz naslova prodane stavbne pravice (pri čemer zneska ni navedel) in tudi na presežek najemnin po odbitju stroškov po 6. točki četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP.

26. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbenemu stališču, da bi morale biti vse tri tabele, ki so sestavni del načrta, priložene tudi končnemu načrtu 13. razdelitve posebne razdelitvene mase, ker ima upnik pravico do pritožbe zoper sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase, katere sestavni del je končni načrt (2. točka izreka izpodbijanega sklepa). Slednje bo treba v novem postopku odpraviti.

27. Sodišče druge stopnje je v pritožbenem postopku zaradi zmotne uporabe materialnega prava in posledično napačne odločitve o upnikovem ugovoru, pritožbi ugodilo, izpodbijano sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V novem postopku je treba namreč pravilno ugotoviti dejansko stanje v načrtu in končnem načrtu razdelitve posebne stečajne mase, ki je sestavni del sklepa o razdelitvi posebne stečajne mase.

28. V novem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva pojasnjena materialnopravna izhodišča, ki jih je razložilo sodišče druge stopnje in pravilno uporabi navedene materialnopravne določbe ZFPPIPP. Sodišče druge stopnje poudarja, da so vse tri tabele, ki so bile priložene končnemu načrtu, izdelane zelo skrbno. Vendar pa je prišlo do drugačnega izračuna pri poplačilu upnikove terjatve iz naslova ločitvene pravice zato, ker so se materialno pravna stališča sodišč razlikovala.

29. Zato bo v novem postopku prišlo do drugačnega izračuna terjatve, ki jo bo upnik dobil poplačano iz unovčene posebne razdelitvene mase. Upravitelj naj pripravi najprej načrt razdelitve posebne razdelitvene mase, nato pa glede na tek postopka tudi končni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase. Jasno naj bodo razvidni tudi stroški prodaj in upravljanja s premoženjem. Upnik se v ugovoru do izračuna ne more opredeliti, če je navedeno le, da so stroški nič.

30. Sodišče druge stopnje se ni ukvarjalo s pritožbenimi navedbami, ki jih upnik ni že izpostavil v ugovoru zoper načrt razdelitve. Kot je bilo uvodoma pojasnjeno, je v zakonu zamejen časovni okvir, da lahko upnik nasprotuje načrtu končne razdelitve le v ugovoru in da sodišče v pritožbenem postopku preizkuša le pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa v zvezi z odločitvami o ugovoru. Zato sodišče druge stopnje ni odgovarjalo na pritožbene trditve, na katere je sicer upravitelj odgovoril v 2. točki odgovora na upnikovo pritožbo (red. št. 1164).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------

Op. št. (1): Primerjaj: Komentar SPZ, GV Založba, 2004, M. Tratnik, stran 123.

Op. št. (2): 17. člen SPZ določa: 1. Pritiklina je premičnina, ki je v skladu s splošnim prepričanjem namenjena gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari. 2. V dvomu pritiklina deli usodo glavne stvari.

Op. št. (3): Prav tam stran 123.

Op. št. (4): Več primerjaj: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP, Uvodna pojasnila, Nina Plavšak, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 166.

Op. št. (5): M. Tratnik, prav tam, stran 629.

Op. št. (6): Ur. l. RS, št. 47/13, začetek veljavnosti 15. 6. 2013.

Op. št. (7): Več glej Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Eva 2012 – 2030 – 0053.


Zveza:

ZFPPIPP člen 19, 103, 103/4, 103/4-3, 224, 224/1, 224/2, 224/2-2, 225, 225/2, 226, 226/3, 226/4, 226/4-6, 298, 322, 322/1, 364, 365, 366, 367, 371, 371/10. SPZ člen 17, 140, 140/1.
Datum zadnje spremembe:
07.12.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAwNTc0