<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Izvršilni oddelek

VSM sklep I Ip 518/2016
ECLI:SI:VSMB:2016:I.IP.518.2016

Evidenčna številka:VSM0022977
Datum odločbe:12.09.2016
Senat, sodnik posameznik:mag. Karolina Peserl
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda - težko nadomestljiva škoda - posebno upravičeni razlogi - novela ZIZ-J

Jedro

Določba drugega odstavka 71. člena ZIZ, ki je bila z Novelo ZIZ-J spremenjena, za razliko od prej veljavne, kot pogoja za odlog na predlog dolžnika izkazane verjetnosti nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ne zahteva. Sodišče je dolžno presoditi le, ali so razlogi, ki jih je dolžnik navedel, posebno upravičeni.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog drugega dolžnika za odlog izvršbe zavrnilo. Odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da dolžnik ni izkazal, da bi mu s takojšnjo izvršbo nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda.

2. Proti temu sklepu se pritožuje drugi dolžnik iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pojasnjuje, da dolg kljub težki življenjski situaciji odplačuje, zato upnik z odlogom ne bi utrpel nikakršne škode, kvečjemu bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo dolžnik. Zaradi dinamike odplačevanja je nesmotrno izvršilni postopek nadaljevati in povzročati nepotrebne stroške. Ker je bil nosilni argument sodišča za zavrnitev dolžnikovega predloga za odlog izvršbe za obdobje treh mesecev ta, da je upnik predlogu izrecno nasprotoval, se je dolžnik obrnil na upniku, ki mu bo izdal pisno soglasje za odlog. Soglasje upnika k predlogu dolžnika za odlog izvršbe za obdobje največ treh mesecev bo predložil naknadno.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje mora v pritožbenem postopku preizkusiti prvostopenjsko odločbo, ne samo v obsegu pritožbenih razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, temveč mora po uradni dolžnosti paziti, ali so bile v postopku storjene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in ali je sodišče materialno pravo pravilno uporabilo.

5. Sodišče druge stopnje po opravljenem preizkusu prvostopenjskega sklepa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru izhajalo iz napačno materialnopravnih izhodišč, v posledici česar je sprejeta odločitev napačna.

6. Sodišče odloži izvršbo na predlog dolžnika, če so izkazani pogoji iz 71. člena ZIZ. Po prvem odstavku citiranega člena mora dolžnik kumulativno izkazati obstoj primera iz 1. do 10. točke ter verjetnost, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Po drugem odstavku 71. člena pa mora dolžnik izkazati posebno upravičene razloge. Izvršba se ob obstoju posebno upravičenih razlogov odloži le enkrat in najdlje za tri mesece.

7. Določba drugega odstavka 71. člena ZIZ, ki je bila z Novelo ZIZ-J (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 53/2014) spremenjena,(1) za razliko od prej veljavne, kot pogoja za odlog na predlog dolžnika izkazane verjetnosti nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode ne zahteva. Sodišče je dolžno presoditi le, ali so razlogi, ki jih je dolžnik navedel, posebno upravičeni. Za odlog v takem primeru ni kot kumulativno določen pogoj, da mora dolžnik izkazati za verjetno tudi, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki bi zaradi odloga lahko nastala upniku. Zakonodajalec je s spremembo besedila drugega odstavka 71. člena ZIZ „ne glede na prejšnji odstavek“, torej ne glede na prvi odstavek 71. člena ZIZ, v katerem je kot pogoj predpisan izkaz verjetnosti nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, izrecno določil, da za dovolitev odloga izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ ni treba za verjetno izkazati nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode po prvem odstavku 71. člena ZIZ.

8. Prvostopenjsko sodišče, ki je predlog dolžnika za odlog izvršbe, v katerem se ta zavzema za odlog zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov - izjemno težka življenjska situacija: težko zdravstveno in socialno stanje, za obdobje treh mesecev, tako obravnavalo iz napačno materialnopravnih izhodišč, da je za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ dolžniku potrebno izkazati verjetni nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Posledično je odločitev, utemeljena z neizkazanim nastankom škode iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, ki je ni potrebno izkazati, napačna. Drugostopenjsko sodišče je iz teh razlogov odločitev razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. V njem bo sodišče prve stopnje ponovno presojalo predlog dolžnika za odlog izvršbe ob izhodišču, da določba drugega odstavka 71. člena ZIZ ne zahteva verjetni izkaz nenadomestljivo ali težko nadomestljive škode, temveč le izkaz posebno upravičenih razlogov.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih drugi dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

---.---

Op. št. (1) : Pred Novelo ZIZ-J je določba drugega odstavka 71. člena ZIZ glasila: „Sodišče sme na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so zato podani posebno upravičeni razlogi, vendar najdlje za tri mesece in le enkrat.“ Zakonsko besedilo je bilo z Novelo ZIZ-J spremenjeno in sedaj glasi: „Ne glede na prejšnji odstavek sme sodišče na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so zato podani posebno upravičeni razlogi, vendar najdlje za tri mesece in le enkrat.“


Zveza:

ZIZ člen 71, 71/1, 71/2.
Datum zadnje spremembe:
08.11.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk5NDYw