Sodba VIII Ips 68/2003

Jedro

Kršitev pravil disciplinskega postopka pri delodajalcu oziroma pravilnost in zakonitost tega postopka, se v sodnem sporu presoja v okviru presoje pravilne uporabe določb Zakona o delovnih razmerjih, torej materialnega prava.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške za odgovor na revizijo.

Obrazložitev

Tožniku je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti, storjene s tem, da se je kot zdravnik nedostojno vedel do pacientke oziroma naj bi jo spolno nadlegoval. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za razveljavitev sklepov disciplinskih organov in reteintegracijski zahtevek. Presodilo je, da zatrjevane kršitve disciplinskega postopka niso bile podane. V soglasju s strankami ni neposredno izvajalo dokazov z zaslišanjem tožnika in prič, temveč je vpogledalo njihove izpovedi, dane v disciplinskem in kazenskem postopku. Presodilo je, da je tožnik storil očitano kršitev in da so bili podani pogoji za izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V celoti je sprejelo dokazne in pravne zaključke prvostopnega sodišča glede očitanih postopkovnih kršitev v disciplinskem postopku. Strinjalo se je tudi z dokazno oceno sodišča, sprejeto tudi na podlagi dokazov, neposredno izvedenih v kazenskem postopku. Sodišče prve stopnje je bilo vezano le na izvedene dokaze v kazenskem postopku, ne pa tudi na dokazno oceno kazenskega sodišča. Dokazna ocena teh dokazov v delovnem sporu je lahko drugačna.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vlaga tožeča stranka revizijo iz revizijskih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št, 26/99 in 96/2002 - ZPP). Navaja, da so bile bistveno kršene določbe disciplinskega postopka: zahteva za uvedbo disciplinskega postopka ni bila vročena pooblaščenki tožnika, opis dejanskega stanja kršitve v zahtevi ni enak tistemu v odločbi disciplinske komisije, pri posvetovanju disciplinske komisije je sodeloval pooblaščenec tožene stranke in disciplinska komisija je odločala v sestavi treh članov, namesto v predpisani sestavi petih članov.

Kot zmotno uporabo materialnega prava navaja drugačno oceno istih izvedenih dokazov v delovnem sporu in v kazenskem postopku, v katerem so bili dokazi izvedeni neposredno.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da se revizija zavrne kot neutemeljena.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizija sicer uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki 370. člena ZPP, vendar z ničemer ne utemelji, za katere kršitve gre in s čim naj bi jih sodišče storilo. Kolikor zatrjuje kršitve pravil disciplinskega postopka pri delodajalcu, pa se pravilnost in zakonitost tega postopka v sodnem sporu presoja v okviru presoje pravilne uporabe določb Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - ZDR (1990)), torej materialnega prava. Ker tožnik kršitev določb pravdnega postopka v sodnem postopku ne izrecno niti smiselno ne navaja, revizijsko sodišče v tej smeri izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

Razlogi, s katerimi tožnik utemeljuje zmotno uporabo materialnega prava, pomenijo grajo dokazne ocene posredno izvedenih dokazov. S tem tožnik zatrjuje zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP ni dovoljen revizijski razlog. Revizijsko sodišče je pri presoji materialno pravne pravilnosti izpodbijane sodbe vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkusilo sodišče druge stopnje. To velja tudi za dejanske ugotovitve glede zatrjevanih kršitev določb disciplinskega postopka.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno. Revizijsko sodišče se strinja z razlogi nižjih sodišč o tem, da je disciplinski postopek pri delodajalcu potekal zakonito in brez očitanih bistvenih kršitev pravil postopka, in ob tem še dodaja.

Delodajalec je dolžan upoštevati okoliščino, da ima delavec v disciplinskem postopku pooblaščenca od trenutka, ko za to izve.

Dokler ga pooblaščenec ali delavec sam o tem ne obvesti, pravilno in zakonito vroča vsa pisanja (zahtevo za uvedbo postopka, vabila) delavcu samemu. Po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje je bila tožena stranka o pooblaščencu obveščena že potem, ko je tožniku pravilno vročila zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka in vabilo za disciplinsko obravnavo. Potem, ko je bila o pooblaščenki obveščena, je tudi njo vabila na disciplinsko obravnavo in ji poslala zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka (dopis odvetnice z dne 14.11.1994 v disciplinskem spisu). Revizijske navedbe so tako v tem delu v nasprotju z dejanskimi ugotovitvami sodišča in listinami v spisu.

Opis dejanskega stanja očitane kršitve, kot je naveden v izreku disciplinske odločbe, je tudi po presoji revizijskega sodišča enak opisu v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka. V čem naj bi sicer bil drugačen, tožnica tudi ne pove.

Tudi revizijska navedba, da je bil pooblaščenec tožene stranke navzoč pri posvetovanju disciplinske komisije, je v nasprotju z dejanskimi ugotovitvami sodišča. Sodišče je namreč ugotovilo (kar je zapisano tudi v zapisniku o posvetovanju), da odvetnik I. pri samem posvetovanju in sprejemu odločitve, ni bil prisoten. Disciplinska komisija ga je v času posvetovanja poklicala le zaradi pravnega nasveta, odločitev pa je sprejela sama in brez njegove navzočnosti.

Navedba tožnika, da je o zadevi odločala disciplinska komisija v sestavi treh članov, je očitno napačna. V uvodu disciplinske odločbe z dne 18.1.1995 je navedenih pet članov disciplinske komisije, ki so tudi podpisali zapisnik o posvetovanju in glasovanju (listina v disciplinskem spisu).

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo tudi glede pravilne uporabe materialnega prava samo v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji. Ker zatrjevani revizijski razlogi glede pravilnosti in zakonitosti disciplinskega postopka niso podani, je izpodbijana sodba materialno pravno pravilna. Drugih razlogov glede zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava tožnik ne navaja, zato je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

Ker navedbe v odgovoru na revizijo niso prispevale ničesar bistvenega za odločitev, krije svoje stroške revizijskega postopka tožena stranka sama (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 234/2002
• Sodba VIII Ips 99/2004
• Sodba VIII Ips 129/99