VDSS sodba Pdp 637/2015

Jedro

Ker je bila potreba po delu tožnice stalna, razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, tj. začasno povečan obseg dela, v resnici ni obstajal. Sodišče prve stopnje je zato tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnici delovno razmerje za nedoločen čas na delovnem mestu visokošolski učitelj - predavatelj za angleški poslovni jezik pri toženi stranki ni prenehalo 30. 9. 2014, temveč je trajalo do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi dne 15. 4. 2015. Toženi stranki je naložilo, da tožnici v času od 1. 10. 2014 do 15. 4. 2015 prizna vse pravice iz delovnega razmerja, ji za ta čas obračuna nadomestilo plače v mesečnem bruto znesku 1.614,63 EUR, odvede davke in prispevke, tožnici pa izplača neto nadomestila plač, zmanjšana za prejeta denarna nadomestila za brezposelnost, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. Toženi stranki je naložilo, da tožnici obračuna denarno povračilo v višini 4.843,89 EUR ter ji po odvodu davkov in prispevkov izplača ustrezen neto znesek. Višji tožbeni zahtevek iz naslova reparacije in denarnega povračila je zavrnilo. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti njene stroške postopka v znesku 1.111,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

2. Zoper ugodilni del navedene sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, določenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl. - ZPP). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da ni obstajal zakoniti razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka je bila ustanovljena zaradi novih vpisov oziroma začasno povečanega obsega dela pod pogojem pridobljene koncesije s strani države. To se kasneje ni zgodilo, prišlo pa je tudi do upada vpisa študentov in nadaljnjega poslabšanja gospodarskih razmer. Ker v naslednjem študijskem letu 2014/2015 tožena stranka ni imela koncesije in posledično tudi ne vpisa študentov, ni mogla podaljšati tožnici pogodbe o zaposlitvi. Navedeno je potrdil tudi direktor tožene stranke, njegove izpovedbe pa sodišče ni upoštevalo. Razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je bil torej povezan z vsakoletnim vpisom študentov, na katerega tožena stranka nima vpliva. Tožena stranka meni, da je denarno povračilo prisojeno v previsokem znesku. Pri odmeri bi moralo sodišče upoštevati tudi bogate delovne izkušnje tožnice in enoletno trajanje zaposlitve pri toženi stranki.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, in v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ter da je na podlagi pravilno in popolnega ugotovljenega dejanskega stanja tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Tožnica je s toženo stranko dne 25. 9. 2013 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 1. 10. 2013 do 30. 9. 2014 na delovnem mestu visokošolski učitelj - predavatelj za področje angleškega jezika, in sicer zaradi začasno povečanega obsega dela. Po tretji alineji prvega odstavka 54. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1) se pogodba o zaposlitvi lahko izjemoma sklene za določen čas, če gre za začasno povečan obseg dela. Po prvem odstavku 55. člena ZDR-1 se pogodbo o zaposlitvi sklene za omejen čas, ki je potreben, da se začasno povečan obseg dela opravi. Kljub temu, da se je tožnica zaposlila pri toženi stranki, je namreč tako kot v preteklih dveh študijskih letih še vedno opravljala delo predavatelja pri Visoki šoli A., Fakulteti B.. Iz izpovedbe C.C. izhaja, da je tožena stranka s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas zagotovila profesorja Fakulteti B. in Visoki šoli A., pri čemer se pogodbe o zaposlitvi sklepajo po 1. oktobru tekočega študijskega leta, ko je znano število vpisanih študentov. Tožnica je bila edina predavateljica za angleški poslovni jezik, ta predmet pa sta imela oba visokošolska zavoda ves čas predvidenega v akreditiranem študijskem programu. Visokošolska zavoda morata izvajati predmet, četudi bi bil vpisan samo en študent. Oba visokošolska zavoda, za katera je delo vseskozi opravljala tožnica, sta po izteku tožničine pogodbe o zaposlitvi za določen čas, zaposlila za določen čas enega leta drugo predavateljico. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je v spornem primeru navedeni razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas v resnici ni obstajal, temveč je bila potreba po delu tožnice stalna.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je bila tožena stranka ustanovljena zaradi novih vpisov oziroma začasno povečanega obsega dela pod pogojem pridobljene koncesije s strani države. Okoliščine, ki so nastopile po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi dne 25. 9. 2013, tj. da tožena stranka ni pridobila koncesije, da je naknadno upadel vpis študentov in da so se poslabšale gospodarske razmere, so povezane s poslovnim tveganjem tožene stranke in niso zakoniti razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

8. Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas nezakonita že iz navedenega razloga, presoja v zvezi z medsebojno statusnopravno povezanostjo tožene stranke z drugimi visokošolskimi zavodi, ki jih je vodil direktor tožene stranke, za razsojo ni pomembna. Do teh in ostalih pritožbenih navedb, ki niso bile bistvenega pomena za odločitev, se zato pritožbeno sodišče ni opredelilo (prvi odstavek 360. člena ZPP). Presoja sodišča prve stopnje, da se šteje, da je tožnica s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na podlagi 56. člena ZDR-1, je torej materialnopravno pravilna.

9. Tožena stranka prereka tudi višino ustreznega denarnega povračila. Po njenem mnenju naj bi bilo nadomestilo previsoko iz razloga, ker ima tožnica bogate izkušnje in je bila le eno leto zaposlena pri njej. Te navedbe v spornem primeru ne morejo biti odločilne za odločitev o višini denarnega povračila. Zatrjevane bogate delovne izkušnje same po sebi ne predstavljajo razloga za znižanje denarnega povračila. Glede kriterija trajanja delavčeve zaposlitve pa je treba upoštevati, da je bila tožnica pri toženi stranki le formalno zaposlena eno leto, isto delo pa je za druga dva s toženo stranko neposredno povezana visokošolska zavoda opravljala pred tem dve leti. Ob ugotovitvi, da ima tožnica za prevajalska dela sicer dobre zaposlitvene možnosti oziroma priložnosti za zaslužek, da so do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi v celoti privedle okoliščine na strani tožene stranke, tožnica pa je krajši čas prejemala nadomestilo za brezposelnost, izplačana pa ji je bila tudi odpravnina v neto znesku 207,64 EUR, prisojeno denarno povračilo v višini treh tožničinih plač (4.843,89 EUR) ni previsoko.

10. Ker niso podani niti s pritožbo zatrjevani razlogi, niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Navedbe v odgovoru na pritožbo niso bistveno pripomogle k razjasnitvi zadeve, zato stroške skladno s 155. členom ZPP sama krije stroške te vloge.

Datum zadnje spremembe:

19.09.2016

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 110/2009
• VDSS Sodba Pdp 396/2022
• VDSS Sodba Pdp 26/2021