VSRS sodba VIII Ips 168/2015

Jedro

Ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog med druga delovna mesta je utemeljen poslovni razlog. Sodišče se v smotrnost takih odločitev delodajalca ne more spuščati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 9. 2013 ter za obračun in izplačilo razlike v plači za čas od 1. 11. 2013 dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je tožena stranka v skladu s priporočili Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter sprejetim Zakonom o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF, Ur. l. RS, št. 40/2012 in naslednji) racionalizirala poslovanje in znižala stroške tako, da je ukinila nekaj najlažje pogrešljivih delovnih mest, med njimi tudi delovno mesto predstojnik organizacijske enote VII/2 (Center za promocijo) na rektoratu, zaradi česar je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je po pogodbi o zaposlitvi na tem delovnem mestu opravljal tožnik. Po ukinitvi delovnega mesta je bila dejavnost promocije prenesena nazaj na oddelek za izobraževanje, ki je že prej vodil te aktivnosti.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s presojo, da je zaradi ukinitve prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu predstojnik organizacijske enote VII/2. Poudarilo je, da sprememba sistemizacije ter ukinitev tožnikovega delovnega mesta predstavlja resen in utemeljen (organizacijski) razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ga je tožena stranka v celoti dokazala. Pritožbeno navedbo, da racionalizacija ni prispevala k večji učinkovitosti, je zavrnilo z obrazložitvijo, da sodišče ne more presojati primernosti in ekonomske upravičenosti odločitve delodajalca o ukinitvi delovnih mest.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je pravočasno revizijo vložil tožnik, ki uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo dokazne predloge, ki so bili podani zaradi dokazovanja nezakonitosti odpovedi in je izvajalo samo dokaze, podane s strani tožene stranke, ni pa se opredelilo niti do listinskih dokazov, iz katerih izhaja neresničnost trditve o racionalizaciji poslovanja. Rektor sam je izpovedal, da se pričakovanja, ki jih je imel ob ustanovitvi Centra za promocijo, niso uresničila, torej po revidentovem mnenju razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bil poslovne narave. Če pa je bil razlog poslovne narave, meni, da bi ga morala tožena stranka prerazporediti nazaj na delovno mesto pomočnika glavnega tajnika, ki ga je zasedal, preden je sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto predstojnika organizacijske enote VII/2. Sodišču očita bistveno kršitev, ker mu ni dalo možnosti, da predloži pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto. Navaja še, da je podal vrsto dokaznih predlogov tudi v zvezi s tem, da njegova politična aktivnost (ki je bila po njegovem mnenju glavni vzrok za odpoved pogodbe o zaposlitvi) ni bila predvidena v službenem času, temveč izključno v prostem času. Tudi to naj bi bila postopkovna kršitev, ki naj bi zadoščala za razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje. Sicer pa predlaga spremembo izpodbijanih sodb in ugoditev zahtevku v celoti.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Revizija pavšalno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev (in ne odpravljeno pred sodiščem druge stopnje), ker ni izvedlo vseh z njegove strani predlaganih dokazov. Kateri so ti dokazi, zlasti pa katero odločilno dejstvo naj bi dokazovali, v reviziji ni konkretno navedeno, zato izpodbijane sodbe z vidika tako oblikovanega revizijskega očitka ni mogoče preizkusiti.

7. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

8. Revizija se neutemeljeno zavzema za to, da razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bil poslovni, ker je po izpovedi rektorja tožene stranke do ukinitve delovnega mesta prišlo zaradi neizpolnjenih pričakovanj, ki jih je imel ob ustanovitvi oddelka promocije. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, se je tožena stranka odločila za ukinitev tistih delovnih mest, ki so bila najmanj pogrešljiva. Prav to, da se pričakovanja, ki so obstajala ob ustanovitvi oddelka, niso uresničila, dokazuje, da gre za manj pogrešljivo delovno mesto.

9. Vrhovno sodišče je že v številnih primerih zavzelo jasno stališče, da je ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog med druga delovna mesta utemeljen poslovni razlog in da se sodišče v smotrnost takih odločitev delodajalca ne more spuščati. Glede na to, da se je delovno mesto, za katerega je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ukinilo in da se je aktivnost promocije vrnila na oddelek, ki se je s tem ukvarjal že prej (tej ugotovitvi revizija ne oporeka), je obstoj odpovednega razloga dokazan.

10. Revidentovo zatrjevanje, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi v resnici posledica njegove politične aktivnosti, ne drži. Iz rektorjeve pripombe ob dogovarjanju za dopust, češ ali želi biti tožnik vodja centra za promocijo ali pa želi politično kariero, ker je oboje skupaj težko združljivo, tega ni mogoče razbrati, česa drugega v podkrepitev svojih domnev pa revident ni navedel. Glede na to, da se je tožnikovo delovno mesto ukinilo, kar ima za posledico obstoj odpovednega razloga, je tudi sicer trditev, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi posledica političnega udejstvovanja, neutemeljena. To je ugotovilo tudi sodišče druge stopnje, ki je pritrdilo zaključkom sodišča prve stopnje. Zato je očitek, da se s pritožbeno navedbo v zvezi s tem ni ukvarjalo, neutemeljen.

11. Pravilno je tudi stališče sodišča druge stopnje, da tožena stranka tožniku ob odpovedi ni bila dolžna ponuditi v podpis pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, ki ga je zasedal pred tem, saj je za zakonitost postopanja tožene stranke v zvezi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi bistveno le, da je bila tožniku ponujena zaposlitev za ustrezno delovno mesto v smislu petega odstavka 91. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS št. 21/2013). Da to delovno mesto zanj ne bi bilo ustrezno, revident ne navaja.

12. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

15.02.2016

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 127/2007
• VSRS Sodba VIII Ips 167/2016
• Sodba VIII Ips 302/2007