VSRS sodba in sklep VIII Ips 122/2015

Jedro

V primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ko je delavec na podlagi 90.člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) sprejel ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi na drugem ustreznem delovnem mestu, se je izoblikovala enotna praksa, da delavec nima pravice do integracije na podlagi nezakonito odpovedane pogodbe, ima pa pravico do ustrezne odškodnine, ker ostaja v zaposlitvi na podlagi nove pogodbe, če mu ta znižuje pravice iz delovnega razmerja, predvsem višino plače. Takšna praksa se je oblikovala predvsem na podlagi tega, da delavec ostaja še naprej zaposlen pri delodajalcu, res pa ob objektivno slabših pogojih na podlagi nove pogodbe, ki je bila sicer zakonito sklenjena. Če se delavčeva zaposlitev pri delodajalcu tudi na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi prekine, to pomeni novo okoliščino, ki pretrga vzročno zvezo med nezakonitostjo odpovedi prve pogodbe o zaposlitvi in slabšim položajem delavca na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi, sklenjene v smislu 90. člena ZDR.

Izrek

Revizija zoper odločitev o stroških postopka se zavrže.

Sicer se revizija zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. V tem sporu je bilo že odločeno, da je bila s strani tožene stranke tožniku v mesecu maju 2009 odpovedana pogodba o zaposlitvi za delovno mesto direktorja sektorja za trženje brez utemeljenega odpovednega razloga ob hkrati ugotovitvi, da je tožnik za čas od 1. 6. 2009 dalje sprejel ponudbo tožene stranke za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto svetovalec uprave (sodba sodišča prve stopnje I Pd 631/2011 z dne 5. 4. 2011, v tem delu potrjena s sodbo in sklepom sodišča druge stopnje Pd 612/2011 z dne 14. 9. 2012, zoper katero je bila s sodbo VIII Ips 39/2013 z dne 28. 5. 2013 revizija zavrnjena). Predmet odločanja v tem sporu je bil v nadaljevanju le še odškodninski zahtevek tožnika zaradi nezakonite odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto direktorja sektorja trženja, ker je imel tožnik na novem delovnem mestu svetovalec uprave nižje prejemke, in zahtevek za plačilo stroškov postopka.

2. Sodišče prve stopnje je tožnikovemu odškodninskemu zahtevku delno ugodilo in mu iz naslova prikrajšanja pri plači za čas od 1. 6. 2009 do 23. 11. 2011 prisodilo bruto znesek 135.685,18 EUR, oziroma neto znesek 60.358,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnih po višini opredeljenih mesečnih neto zneskov ter iz naslova izgube bonitete uporabe službenega avtomobila znesek 5.412,19 EUR, prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pavšalno določenega neto zneska ter toženi stranki naložilo, da tožniku povrne 4.170,62 EUR stroškov postopka. Za 400.823,03 EUR višji končni zahtevek je sodišče zavrnilo. Presodilo je, da je tožnik upravičen do razlike plače, kot bi mu šla na delovnem mestu direktorja sektorja trženja le do 23. 11. 2011, ker mu je s tem dnem pri toženi stranki prenehala zaposlitev oziroma delovno razmerje na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi za novo delovno mesto svetovalca uprave.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo le toliko, da izrek sodbe vsebuje le bruto zneske prisojene razlike plače. Sicer je pritožbo tožene stranke zoper ugodilni del in v celoti pritožbo tožnika zoper zavrnilni del in odločitev o stroških postopka zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo, da je bil tožnik v posledici nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto direktorja sektorja trženja, ob sklenitvi novo ponujene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto svetovalca uprave, upravičen do odškodnine v višini prikrajšanja pri osebnih prejemkih v primerjavi z dohodki po nezakonito odpovedani pogodbi le za čas, ko je še ostal zaposlen pri toženi stranki. Pri tem po njegovi presoji pritožbene navedbe, da je tožnik uveljavljal tudi nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto svetovalec uprave in da sta bili sodbi sodišč prve in druge stopnje v sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi s 23. 11. 2011 v revizijskem postopku razveljavljeni, na odločitev v tej zadevi niso mogle vplivati.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče ni upoštevalo določbe 169. člena Obligacijskega zakonika (OZ) o popolni odškodnini, ne da bi za to tako na prvi kot na drugi stopnji navedlo ustrezne razloge. V tej zvezi poleg zmotne uporabe materialnega prava sodišču očita tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je prišlo do odpovedi nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto svetovalca uprave zaradi prenehanja potreb po tem delu, torej iz razlogov na strani tožene stranke. Ker je potreba po delu direktorja sektorja trženja še vedno obstajala in bi lahko tožnik ostal na tem delu zaposlen, je jasno, da je bil upravičen do ustrezne odškodnine zaradi izgube dohodkov na tem delovnem mestu, ob siceršnjem prenehanju delovnega razmerja vsaj do odločitve sodišča prve stopnje v tem sporu. Podredno pa uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka tudi zato, ker sodišče ni odločilo o odškodnini za čas po 23. 11. 2011 kljub temu, da je pravnomočna sodba v sporu o zakonitosti odpovedi tožnikove pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu svetovalca uprave z navedenim dnem v revizijskem postopku razveljavljena, in to kljub temu, da je imelo sodišče vse podatke za določitev višine odškodnine tudi za to obdobje. Revizija izrecno napada tudi odločitev o stroških postopka.

5. V odgovoru na revizijo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

6. Revizija glede odločitve o stroških postopka ni dovoljena, glede delne zavrnitve tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine pa ni utemeljena.

7. Tožnik izrecno izpodbija tudi odločitev sodišča o stroških postopka. Odločitev o stroških postopka v sodbi se šteje za sklep (peti odstavek 128. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Takšen sklep pa ne predstavlja sklepa, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, torej revizija zoper takšen sklep ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena ZPP). Zato jo je sodišče v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

8. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče v okviru dovoljene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se je izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. Sodišče druge stopnje je v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje navedlo prepričljive razloge za zavrnitev tožnikovega tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine iz naslova prikrajšanja pri plači za čas, ko pri toženi stranki ni bil več zaposlen, oziroma ko mu je zaposlitev prenehala na podlagi odpovedi nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto svetovalec uprave. Zato v tej zadevi očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Prav tako sodišče ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, ko ni upoštevalo navedb, da je bila pravnomočna zavrnilna sodba glede zakonitosti kasnejše odpovedi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto svetovalca uprave v revizijskem postopku razveljavljena. Takšna razveljavitev je še vedno pomenila, da je ostala navedena odpoved pogodbe o zaposlitvi v veljavi. Pri tem je treba upoštevati, da sodišče o tožbenem zahtevku odloči na podlagi dejstev, ki so bila znana oziroma so nastala do zaključka glavne obravnave (1).

10. V primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ko je delavec na podlagi 90. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) sprejel ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi na drugem ustreznem delovnem mestu, se je izoblikovala enotna praksa, da delavec nima pravice do integracije na podlagi nezakonito odpovedane pogodbe, ima pa pravico do ustrezne odškodnine, ker ostaja v zaposlitvi na podlagi nove pogodbe, če mu ta znižuje pravice iz delovnega razmerja, predvsem višino plače. Takšna praksa se je oblikovala predvsem na podlagi tega, da delavec ostaja še naprej zaposlen pri delodajalcu, res pa ob objektivno slabših pogojih na podlagi nove pogodbe, ki je bila sicer zakonito sklenjena. Če se delavčeva zaposlitev pri delodajalcu tudi na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi prekine, to pomeni novo okoliščino, ki pretrga vzročno zvezo med nezakonitostjo odpovedi prve pogodbe o zaposlitvi in slabšim položajem delavca na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi, sklenjene v smislu 90. člena ZDR. Ob prenehanju zaposlitve pri delodajalcu tako odpade podlaga za priznanje prikrajšanja zaradi predhodnega sprejema nove pogodbe o zaposlitvi.

11. Glede na navedeno revizijski razlogi v zvezi s pravnomočno zavrnitvijo dela tožnikovega denarnega zahtevka niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Odločitev o stroških odgovora na revizijo temelji na določbi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), da v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec sam krije svoje stroške ne glede na izid postopka. Tudi tožnikov odškodninski zahtevek je bil del spora o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

---.---

Op. št. (1): V rednem pravdnem postopku časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje (skupina avtorjev Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, str. 168, Galič).

Datum zadnje spremembe:

09.02.2016

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 1184/2015
• VDSS sodba Pdp 235/98
• Sklep VIII Ips 359/2005