<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sklep II Cp 2460/2013
ECLI:SI:VSLJ:2014:II.CP.2460.2013

Evidenčna številka:VSL0079181
Datum odločbe:08.01.2014
Senat, sodnik posameznik:Danilo Ukmar (preds.), Mojca Hribernik (poroč.), dr. Peter Rudolf
Področje:DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
Institut:dedna izjava - nepreklicnost izjave - zastopanje mladoletnih otrok - vročanje mladoletnemu otroku

Jedro

Dedno izjavo je treba podati sodišču. Dokler (pismena) dedna izjava ni predložena sodišču, se šteje za neobstoječo in ni ovire, da jo dedič nadomesti z novo izjavo, ki jo predloži sodišču.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep o dedovanju potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine po pokojnem; za dediča proglasilo zapustnikovega sina B. R. do 2/3 ter zapustnikova vnuka Ž. R. in mld. A. R., vsakega do 1/6 zapuščine; odločilo, da na podlagi dednega dogovora dedujejo stanovanje dediči po zakonitih dednih deležih, osebni avto znamke Mercedes Benz zapustnikova vnuka Ž. in mld. A. R., osebni avto znamke Renault Clio, pa B. R.

2. Zoper sklep je mladoletna dedinja po zakoniti zastopnici, materi, vložila pravočasno pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, podrejeno pa sklep o dedovanju spremeni tako, da ugotovi, da so dediči po zapustniku B. R. do ½, Ž. R. in mld. A. R. pa vsak do ¼. Navaja, da je dedinja A. R. mladoletna, zastopa pa jo mati, kar je bilo sodišču znano, pa vendar zakonite zastopnice ni nikoli povabilo na zapuščinsko obravnavo ali jo pozvalo, da v imenu mladoletne dedinje poda dedno izjavo in se izjasni od drugih relevantnih okoliščinah, predvsem v zvezi s podajo dednih izjav dedinje M. B. Edina zakonita zastopnica mladoletne A. je njena mama, ki ji je bila hči po odločbi Okrožnega sodišča v Krškem dodeljena v vzgojo in varstvo. Iz sklepa o dedovanju tudi ne izhaja, da je sodišče o postopku obvestilo CSD. V spisu se nahaja izjava dedinje M. B. z dne 28. 9. 2009, iz katere izhaja, da se dedovanju po pokojnem odpoveduje. Izjava ni v originalu, čeprav je I. R. sodišču predlagal, da originalno izjavo pridobi od dediča B. R., česar pa sodišče ni storilo, predlagal pa je tudi poizvedbe pri notarju K. glede overitve dedne izjave M. B., česar sodišče prav tako ni storilo. Originalna izjava nedvomno obstoji, zato sodišče ne bi smelo upoštevati dedne izjave M. B. z dne 17. 8. 2012, s katero se je k dedovanju priglasila, svoj dedni delež pa odstopila dediču B. R. Dedne izjave so nepreklicne, z dedno izjavo z dne 28. 9. 2009 pa se je M. B. dedovanju odpovedala. To je edina upoštevana dedna izjava v tem postopku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je sodišče prve stopnje zakoniti zastopnici pritožnice že pojasnilo, po 107. členu Zakona o družinski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) mladoletne otroke zastopajo starši. V zapuščinskem postopku je mladoletno dedinjo zastopal oče I. R. (1). Zastopanje je bilo zakonito. Kot je tudi pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bi pravica in dolžnost zastopati mladoletno hčer I. R. ugasnila le, če bi mu bila odvzeta roditeljska pravica, kar pa ni bilo zatrjevano in ne izkazano. Očitane kršitve določb postopka (11. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju – ZD) sodišče prve stopnje zato ni zagrešilo.

5. Če je treba mladoletnemu otroku kaj vročiti ali sporočiti, se to lahko veljavno vroči ali sporoči enemu ali drugemu roditelju, če pa starši ne živijo skupaj, tistemu roditelju, pri katerem otrok živi (drugi odstavek 107. člena ZZZDR). V konkretnem primeru so se sodna pisanja za mld. A. R. vročala preko njenega zakonitega zastopnika očeta I. R., čeprav A. živi pri materi. Takšno postopanje pa ni šlo v škodo mladoletne dedinje. Sklep o dedovanju je bil zakoniti zastopnici očitno vročen, čeprav ne preko sodišča, saj je zoper njega, v imenu mladoletne A., vložila pritožbo. Poleg tega pa pritožba ne navaja ničesar, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve in česar ni izpostavil že drugi zakoniti zastopnik, I. R. Ta je v celoti ravnal v korist hčerke, saj se je v svojem imenu odpovedal dedovanju, tako da je mld. A. R. sploh postala dedinja v tem postopku, v njenem imenu se je priglasil k dedovanju in dedni delež prejel, prav tako kot pritožnica pa se je skliceval tudi na dejstva v zvezi s podajo dedne izjave zapustnikove hčerke M. B.

6. Starši smejo razpolagati z otrokovim premoženjem – odsvojiti ali obremeniti stvari in pravice iz njegovega premoženja, samo s privolitvijo centra za socialno delo (111. člen ZZZDR). V konkretnem primeru ni prišlo do odsvojitve ali obremenitve premoženja mladoletne dedinje, temveč ravno obratno, do povečanja njenega premoženja. Za odsvojitev tudi ni mogoče šteti sklenitve dednega dogovora, po je katerem osebno vozilo Renault Clio, letnik 1996, v celoti podedoval B. R., osebno vozilo Mercedes Benz, letnik 2000, pa Ž. in A. R., saj je bil tudi ta dedni dogovor, upoštevaje znamko in starost osebnih vozil, sklenjen v korist mladoletne dedinje. Tako tudi za sklenitev dednega dogovora privolitev centra za socialno delo ni bila potrebna.

7. Pritožbene navedbe o nepravilnem zastopanju mladoletne dedinje so tako neutemeljene.

8. Dedič lahko do konca zapuščinske obravnave poda dedno izjavo na sodni zapisnik pred zapuščinskim sodiščem ali pred katerim koli drugim po zakonu stvarno pristojnim sodiščem (četrti odstavek 208. člena ZD), ali pa sodišču izroči pismeno izjavo (drugi odstavek 208. člena ZD). Dedno izjavo je torej treba podati sodišču (primerjaj tudi prvi odstavek 133. člena ZD). Dokler (pismena) dedna izjava ni predložena sodišču, se šteje za neobstoječo in ni ovire, da jo dedič nadomesti z novo izjavo, ki jo predloži sodišču (2).

9. Zapustnikova hči M. B. se zapuščinske obravnave ni udeležila, je pa preko brata B. R. sodišču predložila pismeno izjavo, s katero se je k dedovanju po zapustniku priglasila (svoj dedni delež pa nato odstopila bratu B. R., ki je svoj in odstopljeni dedni delež prejel). Dedna izjava je bila sodišču predložena na zapuščinski obravnavi dne 21. 8. 2012. Pred tem zapuščinskemu sodišču ni bila predložena dedna izjava dedinje, niti se ta, kot rečeno, zapuščinske obravnave ni udeležila, da bi podala ustno dedno izjavo. Pravilno in zakonito je zato sodišče prve stopnje to dedno izjavo upoštevalo pri odločitvi. Glede na povedano v 8. točki obrazložitve, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče upoštevati ali kakorkoli razčiščevati izjavo M. B. z dne 28. 9. 2009, ki je bila sodišču predložena šele na naroku za zapuščinsko obravnavo 20. 9. 2012, pa še to v fotokopiji (priloga A8). Dedna izjava je namreč nepreklicna (138. člen ZD) in je ni mogoče preklicati oziroma spreminjati s pozneje predloženo dedno izjavo.

10. Glede na vse povedano je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------(1) Ki se je dedovanju po zapustniku odpovedal v svojem imenu, tako da sta na njegovo mesto vstopila njegova otroka, sin Ž. in mladoletna hči A.

(2) Primerjaj Kreč M., Pavič Đ., Komentar Zakona o nasljeđivanju, Zagreb 1964, str. 446.


Zveza:

ZZZDR člen 107, 107/2, 111.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11.
ZD člen 133, 133/1, 138, 208, 208/2, 208/4.
Datum zadnje spremembe:
09.06.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY2NTQy