<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Kazenski oddelek

VSL Sklep V Kp 5499/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:V.KP.5499.2017

Evidenčna številka:VSL00001044
Datum odločbe:31.05.2017
Senat, sodnik posameznik:Milena Jazbec Lamut (preds.), Alijana Ravnik (poroč.), Alenka Gregorc Puš
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:izločitev dokazov - predobravnavni narok - predlog za izločitev dokazov - načelo kontradiktornosti - enako varstvo pravic - ugotavljanje dejanskega stanja

Jedro

Dokaze, ki so pomembni za odločitev o predlogu za izločitev dokazov kot nedovoljenih, mora predsednik senata izvesti na predobravnavnem naroku v prisotnosti strank, saj je le na ta način zadoščeno pravicam iz 22. člena Ustave (jamstvo enakega varstva pravic oziroma zahteva po kontradiktornosti mora biti spoštovana v vseh fazah postopka).

Izrek

Pritožbi zagovornika obtoženega A. A. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog zagovornika obtoženega A. A. za izločitev dokazov.

2. Zoper sklep je vložil pritožbo obtoženčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se iz kazenskega spisa kot nedovoljeni izločijo predlagani dokazi, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb ter ob upoštevanju podatkov kazenskega spisa se sodišče druge stopnje strinja s pritožnikom, da je sodišče prve stopnje kršilo 22. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), saj dokazov za razjasnitev dejanskega stanja v smeri, ali so posamezni dokazi dovoljeni ali ne, ni izvedlo v prisotnosti strank, kar predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Na ta način je bila kršena obtoženčeva pravica do obrambe, kar je vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.

5. Iz podatkov kazenskega spisa in tudi iz razlogov izpodbijanega sklepa je razvidno, da je predsednik senata po zagovornikovem predlogu za izločitev dokazov predobravnavni narok, ki se je opravljal dne 31. 3. 2017, prekinil in preložil na nedoločen čas. Zatem je sam, kar izhaja tudi iz izpodbijanega sklepa, vpogledal potovalko ter opravil poizvedbo na Specializirani enoti za nadzor državne meje v smeri, ali sta policista ukrepala na podlagi 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZPol). Dne 11. 4. 2017 je sodišče prve stopnje prejelo pisni odgovor, katerega predsednik senata strankam ni poslal niti v vednost, temveč je dne 12. 4. 2017, ko se je z njegovo vsebino sam seznanil, izdal izpodbijani sklep.

6. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje, kot utemeljeno opozarja pritožnik, ni pravilno, saj 22. člen Ustave določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopkih pred sodiščem ali drugimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah ali pravnih interesih. Tako mora vsaka stranka imeti možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev. Jamstvo enakega varstva pravic oziroma zahteva po kontradiktornosti pa mora biti spoštovana v vseh fazah postopka.

7. V 285e. členu ZKP je določeno, da o predlogih obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov odloči predsednik senata po opravljenem naroku iz 285.b člena ZKP, torej po predobravnavnem naroku. V primeru zapletenosti zadeve ali ker v spisovnem gradivu ni dovolj podatkov za odločitev, kar je bilo v konkretnem primeru, sme predsednik senata pred odločitvijo izvesti potrebne dokaze. Vendar to ne pomeni, da jih izvede sam s seboj, temveč jih mora izvesti na predobravnavnem naroku. Le-ta se lahko konča z opravo enega naroka, kar pa ni vedno mogoče, zlasti pri odločanju o predlogu za izločitev dokazov kot nedovoljenih, ko je potrebno dejansko stanje v tej smeri dodatno raziskati, zato je v takih primerih mogoče pričakovati opravo več narokov. Pritožnik tudi utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni odločilo o predlaganih dokazih in ni neposredno zaslišalo predlagane priče, na ta način pa je bila še dodatno izničena obtoženčeva pravica do kontradiktornega odločilo o njegovih o njegovih morebitnih argumentih.

8. Glede na zgoraj navedeno je sodišče druge stopnje, ne da bi presojalo pravilnost izpodbijanega sklepa v smeri, ali sta policista ravnala po ZPol ali po Zakonu o nadzoru državne meje, kar predstavlja dejansko vprašanje, ki ni bilo razčiščeno v prisotnosti strank, pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

9. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo razpisati predobravnavni narok, na katerem bo najprej moralo odločati o predlaganih dokaznih predlogih v zvezi z izločitvijo dokazov, zatem bo dokaze, katerim bo morebiti ugodilo, moralo izvesti v prisotnosti strank in šele potem bo lahko odločilo o predlogu zagovornika za izločitev dokazov.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 285e, 285e/1
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22
Datum zadnje spremembe:
14.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwMTg5