<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep Cst 571/2014
ECLI:SI:VSLJ:2014:CST.571.2014

Evidenčna številka:VSL0077161
Datum odločbe:16.12.2014
Senat, sodnik posameznik:Milojka Fatur Jesenko (preds.), Mateja Levstek (poroč.), Andreja Strmčnik Izak
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - izbrisana kazenska sodba - postopek odpusta obveznosti - ponoven odpust obveznosti - namen postopka osebnega stečaja - prenehanje ovire za odpust obveznosti - osnovni namen postopka osebnega stečaja - sekundarni namen postopka osebnega stečaja

Jedro

Osnovni namen postopka osebnega stečaja je vsaj delno poplačilo upnikov.

Ker je bilo o (ne) dopustnosti odpusta teh (istih) obveznosti že pravnomočno odločeno, ni dopusten ponoven začetek postopka odpusta obveznosti za te iste obveznosti. Dopustitev ponovnega začetka postopka bi pomenila prekomeren poseg v (ustavne) pravice upnikov, ki so že prejeli pravnomočno odločitev stečajnega sodišča, da mora dolžnik te terjatve v neplačanem delu poplačati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek postopka osebnega stečaja.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je bil v zadevi St 910/2011 predlog za odpust obveznosti zavrnjen, ker so obstajale ovire za odpust obveznosti – pravnomočno je bil obsojen za kaznivo dejanje proti gospodarstvu, ki tedaj še ni bilo izbrisano iz kazenske evidence. Ta ovira ni več podana, zato bi sodišče moralo omogočiti izvedbo ponovnega postopka osebnega stečaja in postopka odpusta obveznosti, saj bi v tem primeru lahko dosegel izboljšanje svojega pravnega položaja in dosegel svojo razbremenitev iz primeža prezadolženosti. Tolmačenje sodišča prve stopnje dolžniku onemogoča dosego namena postopka osebnega stečaja, ki ga je predpisal zakonodajalec – razbremenitev obveznosti. Ob ugotavljanju ovir sodišče ne odloča vsebinsko, da odpust določenih obveznosti ni mogoč, temveč ugotovi le, da odpust obveznosti v določenem trenutku ni mogoč, sicer bi zakonodajalec izrecno prepovedal vložitev novega predloga za odpust obveznosti. Tudi sodna praksa dopušča možnost vložitve ponovnega predloga za odpust obveznosti (Cst 212/2011). Tako tolmačenje je tudi v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) in načelom enakega varstva pravic (22. člen Ustave), saj bi to pomenilo bistveno različno obravnavanje oseb, katerih položaj je v svojem bistvu primerljiv. Nedopustno je, da bi zgolj trenutek vložitve predloga za odpust obveznosti (glede na izbris iz kazenske evidence) odločal o tem, ali je postopek odpusta mogoč ali ne, oziroma o tem, ali obstaja dolžnikova pravica za razbremenitev obveznosti ali ne. Finančna razbremenitev je bila namen že v prvem postopku, pooblaščenec pa ga ni opozoril na oviro, zdaj pa mu je ta postopek onemogočen. Plačilu obveznosti se ne izogiba, saj jih je poplačeval v okviru svojih zmožnosti in se trudil dobiti zaposlitev, kar pa mu ni uspelo, tako da mu dolgotrajen položaj prezadolženosti onemogoča normalno življenje. Želi si živeti pošteno in uresničiti možnost, ki jo je prezadolženim osebam ponudil zakonodajalec

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Nad dolžnikom je že tekel postopek osebnega stečaja (St 910/2011), v katerem je bil predlog za odpust obveznosti zavrnjen zaradi obstoja ovire po 1. točki 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Stečajni postopek je bil končan 7.11.2012, s sklepom o končanju postopka osebnega stečaja pa je sodišče prve stopnje tudi odločilo, da je stečajni dolžnik dolžan plačati terjatve iz seznama neplačanih priznanih terjatev z dne 17.10.2012 v delu, v katerem terjatve niso bile plačane.

5. Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da dolžnik ni zaposlen in nima nobenega premoženja, pa tudi ne ugotovitve, da dolžnik v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja in predlogu za odpust obveznosti ni navedel nobenih novih obveznosti, razen tistih, ki so obstajale že v času prejšnjega postopka osebnega stečaja, ki se je vodil pod opr. št. St 910/2011.

6. Osnovni namen postopka osebnega stečaja je poplačilo upnikov (primerjaj 382. člen ZFPPIPP). Ta osnovni namen je poudarjen tudi v 1. odstavku 398. člena ZFPPIPP, ki določa, da se odpustijo obveznosti le v delu, v katerem te niso plačane v postopku osebnega stečaja. Glede na to, da dolžnik nima nobenega premoženja in da niti ni zaposlen, je jasno, da ta osnovni namen postopka osebnega stečaja ne bo dosežen, saj bi stečajno maso predstavljal le začetni predujem, ki bi se izplačal iz proračuna sodišča (primerjaj 1., 6. in 7. odstavek 233. člena ZFPPIPP), namenjen pa je stroškom objav na portalu AJPES, znesku najnižjega nadomestila upravitelja za otvoritveno poročilo in pavšalnemu znesku za kritje drugih stroškov, ki se konča brez razdelitve upnikom, ta znesek pa tako ne zadostuje niti za poplačilo vseh stroškov postopka osebnega stečaja. Brez vsaj delnega poplačila upnikov osnovni zakonski namen postopka osebnega stečaja ne more biti dosežen.

7. Sekundarni namen postopka osebnega stečaja je odpust obveznosti dolžniku. Višje sodišče se sicer strinja s pritožbeno navedbo, da dolžniki praviloma zasledujejo predvsem odpust obveznosti, ko vložijo predlog za začetek postopka osebnega stečaja, pri čemer je namen odpusta obveznosti razbremenitev dolžnika iz primeža prezadolženosti, kar izhaja tudi iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, na katerega se sklicuje pritožba (Cst 289/2011). Eden od namenov instituta odpusta obveznosti je torej vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, po tem, ko jim kljub njihovi angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov, vendar višje sodišče poudarja, da primarni namen tega instituta ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za vsaj delno poplačilo upnikov, saj je osnovni namen stečajnega postopka zagotovitev najugodnejših pogojev za poplačilo upnikov. Dolžnik je možnost odpusta obveznosti že uporabil v prej obravnavanem postopku osebnega stečaja, a zaradi obstoja ovire za odpust obveznosti neuspešno.

8. Po oceni višjega sodišča je bilo s tem pravnomočno odločeno, da dolžnik obveznosti, ki mu v prvem postopku osebnega stečaja (St 910/2011) niso bile odpuščene, mora plačati in da do njihovega odpusta ni upravičen zaradi obstoja ovire za odpust teh obveznosti (1. točka 399. člena ZFPPIPP). Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da ni dopustno, da bi bil zgolj zaradi poteka časa začet nov postopek odpusta obveznosti za te iste obveznosti, dolžnik pa ne navaja, da bi imel še kake druge obveznosti in te ugotovitve sodišča prve stopnje ne izpodbija. Ob tem višje sodišče zgolj pripominja, da dolžnik v času od prejšnjega postopka osebnega stečaja ni začel pridobivati dohodkov, s katerimi bi lahko vsaj delno poplačal upnike. Navedba, da je odpust obveznosti možno vložiti vse do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, povzeta (sicer delno napačno) iz sklepa Cst 212/2011, pa ne more pomeniti, da bi bilo ob zavrnitvi predloga za odpust obveznosti možno ponovno predlagati odpust istih obveznosti in je višje sodišče tako niti ne razume. Gre namreč le za razlago oziroma povzetek določbe 2. odstavka 297. člena ZFPPIPP, ki določa, da se odpust obveznosti izvede znotraj postopka osebnega stečaja.

9. Glede na to, da je bilo o dopustnosti odpusta teh (istih) obveznosti že pravnomočno odločeno, torej ni dopustno, da bi se smel za te obveznosti ponovno začeti postopek odpusta obveznosti, kot je razložilo že sodišče prve stopnje. Obveznosti, ki bi nastale kasneje, pa ni. Očitki, da je tako stališče v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS in načelom enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, niso utemeljeni. Dejstvo je, da je dolžnik prvič predlagal odpust obveznosti, ko so za to obstajale ovire za odpust, in sicer pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju in proti gospodarstvu, ki še ni bila izbrisana. Pri tem dejstvo, da naj pooblaščenec dolžnika ne bi opozoril na ovire, ni pomembno. Noben dolžnik, ki je v enakem položaju, ni upravičen do odpusta obveznosti, o čemer je usklajena tudi sodna praksa (primerjaj sklepe Cst 47/2014, 111/2014 in 538/2014). Dolžnik, ki ni počakal na izbris pravnomočnih obsodb iz kazenske evidence, ni v enakem položaju kot dolžnik, ki nima vpisanih takih obsodb, ko sodišče prvič odloča o njegovem predlogu za odpust obveznosti. Pomembno pa je tudi, da so pravice vsakogar omejene s pravicami drugih. Upniki imajo pravico do premoženja, do zasebne lastnine, torej do poplačila terjatev, v katero odpust obveznosti dolžniku seveda močno posega. Zakonodajalec se je sicer odločil, da je tak poseg dopusten. Vendar pa je dolžnik to svojo pravico že izkoristil, pri čemer se je izkazalo, da do nje ni upravičen zaradi obstoja ovire za odpust obveznosti. Dopustitev ponovnega začetka postopka odpusta obveznosti za te iste obveznosti pa je po oceni višjega sodišča tudi prekomeren poseg v (ustavne) pravice upnikov, ki so že prejeli pravnomočno odločitev stečajnega sodišča, da mora dolžnik te terjatve v neplačanem delu poplačati (v sklepu o končanju prvega postopka osebnega stečaja).

10. Dolžnik tako ne more doseči nobenega od namenov postopka osebnega stečaja, ki ju zakon dopušča. S tem pa se izkaže, da je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da nima pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja. Postopki pred sodiščem namreč niso sami sebi namen. Njihov namen je v pravno dopustnih izboljšanju ali ureditvi položaja dolžnika, dolžnik pa s postopkom osebnega stečaja svojega položaja ne more urediti in ga tudi ne more izboljšati.

11. Odločitev prvostopnega sodišča je tako pravilna. Zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).


Zveza:

ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/6, 233/7, 382, 398, 398/1,399-1, 400.
Datum zadnje spremembe:
30.09.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg0Nzky