<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba I Cp 1638/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CP.1638.2016

Evidenčna številka:VSL0085083
Datum odločbe:12.10.2016
Senat, sodnik posameznik:Majda Urh (preds.), Milan Mesojedec (poroč.), Karmen Ceranja
Področje:POGODBENO PRAVO
Institut:pogodba o finančnem leasingu - kršitev pogodbe o finančnem leasingu - razdrtje pogodb - pozitivni pogodbeni interes - poslovna odškodninska odgovornost - splošni pogoji

Jedro

Pozitivni pogodbeni interes pomeni poslovno odškodninsko odgovornost toženca zaradi kršitve pogodb o finančnem leasingu in je sestavljen iz neporavnanih pogodbenih obveznosti do razdrtja pogodbe ter pogodbeno dogovorjeno škodo v višini vsote že zapadlih leasing obrokov ter stroškov, povezanih z razdrtjem pogodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka I in III izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženec je dolžan povrniti tožeči stranki stroške odgovora na pritožbo v znesku 888,64 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 217348/2013 z dne 7. 1. 2014 ostane v nerazveljavljenem delu v prvem in tretjem odstavku v veljavi za 19.211,77 EUR z ustreznimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov in stroške izvršilnega postopka 63,64 EUR, v preostalem delu je sklep o izvršbi razveljavilo in zavrnilo tožbeni zahtevek. Tožencu je tudi naložilo plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov v znesku 1.455,71 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

3. V pritožbi toženec navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po točki 14 drugega odstavka člena 339 ZPP, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih ali so ti nejasni ali med seboj v nasprotju. Toženec uveljavlja, da gre pri pozitivnem pogodbenem interesu tožeče stranke za čezmerno prikrajšanje pri tožencu, če ne že za oderuštvo, kar je v nasprotju z moralo in s poklicnim kodeksom, tožeča stranka tudi ni zatrjevala nobenih elementov odškodninske odgovornosti. Sodišče je napačno presojalo, ali je podan temelj odgovornosti toženca, saj tožeča stranka ni zadostila tako trditvenemu kot dokaznemu bremenu, ko je toženec ves čas postopka enako zatrjeval, da je tožeča stranka napačno knjižila in posledično napačno zapirala dolg do toženca, ki sta ga odplačevala toženec in njegov oče. Tožeča stranka tudi ni izkazala vso zatrjevano višino dolga in je sodišče zmotno presodilo tudi izkazanost višine tožbenega zahtevka in sodba o tem nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče pri odločanju ni upoštevalo presežka cenitvene vrednosti vozila v znesku 3.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je napačno v celoti povzelo ugotovitve izvedenca A. A., saj izvedenec ni ravnal v skladu z določbo člena 251 ZPP, saj si predmeta ni ogledal, pa tudi ni upošteval, da je šlo za dirkalno vozilo ter je končna ocenjena vrednost vozila v višini 28.600,00 EUR prenizka. Tožeča stranka bi s skrbnostjo povprečnega prodajalca dirkalnega vozila morala in mogla raziskati tudi širše možnosti za prodajo vozila in s tem ravnati v smislu zmanjševanja nastopajoče škode. Toženec iz previdnosti predlaga, da pritožbeno sodišče razpiše obravnavo, ponovno zasliši izvedenca avtomobilske stroke in toženca.

4. Tožena stranka je na pritožbo toženca odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Med pravdnima strankama so bile sklenjene štiri leasing pogodbe, ki so bile zaradi neizpolnjevanja s strani toženca razvezane in v posledici tega tožeča stranka vtožuje od toženca sporni znesek. Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno odločilo, da je pogodba o leasingu oblika pogodbe, ki se je oblikovala znotraj pogodbene avtonomije gospodarskega prava, ki ni urejena v OZ in tudi pravilno upoštevalo, da so splošni pogoji sestavni del pogodbe.

7. V izvedenih dokazih, ki jih je tudi ocenilo, je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage, da je ugotovilo koliko toženec še dolguje tožeči stranki na podlagi štirih razdrtih pogodb in se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na obširne in izčrpne razloge sodišča prve stopnje.

8. Toženec v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, da so ti nejasni in med seboj v nasprotju, pa teh kršitev z ničemer ne obrazloži. Zgolj pavšalno sklicevanje na te določbe ZPP ne zadostuje za uveljavljanje te kršitve. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je podan temelj odgovornosti, ki se v sodni praksi opredeljuje kot pozitivni pogodbeni interes in pomeni poslovno odškodninsko odgovornost toženca zaradi kršitve pogodb o finančnem leasingu in je sestavljen iz neporavnanih pogodbenih obveznosti do razdrtja pogodbe ter pogodbeno dogovorjeno škodo v višini vsote že zapadlih leasing obrokov ter stroškov, povezanih z razdrtjem pogodbe, kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Pravilno je tudi ugotovljena višina toženčevega dolga, saj toženec ni dokazal, da je poravnal več kot natančno ugotavlja sodišče prve stopnje. Neutemeljeno je sklicevanje toženca na pavšalne navedbe o nasprotovanju morali zaradi oderuštva in čezmernem prikrajšanju, ki jih toženec v ničemer ne obrazloži; niti teh dejstev ni zatrjeval v postopku pred sodiščem prve stopnje.

9. Neutemeljene so nadaljnje pritožbene trditve, da je izrek sodbe nejasen in da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je bil avto ocenjen premalo za 3.000,00 EUR in da sodišče ni upoštevalo odbitka že plačanih zneskov 570,00 in 290,00 EUR, ko pa iz razlogov izpodbijane sodbe (točka 28 in 30) izhaja, da je sodišče ta zneska upoštevalo in zmanjšalo po obračunu navedena zneska od uveljavljenega tožbenega zahtevka.

10. Neutemeljene so nadaljnje pavšalne pritožbene trditve o napačnem knjiženju toženčevih plačil pri tožeči stranki, saj toženec tega ne konkretizira, niti ni predložil nikakršnih dokazil, da je plača več kot ugotavlja sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje se je pravilno pri ugotavljanju vrednosti avtomobila oprlo na izvedensko mnenje izvedenca avtomobilske stroke A. A. in obrazložilo, zakaj ne sprejema ugovorov toženca, da je bil prodani avto več vreden. Gre za strokovno mnenje tako, da so toženčevi pavšalni ugovori, da je izvedenec premalo ocenil vrednost avtomobila, ki jih ponavlja v pritožbi, neutemeljeni. Prav tako so neutemeljene pritožbene trditve o razpisu pritožbene obravnave z zaslišanjem izvedencev, saj je vsa sporna vprašanja z izvedencem razčistilo že sodišče prve stopnje. Prav tako so neutemeljene in pavšalne trditve toženca o nadaljnji prodaji spornega avtomobila v Francijo za 50.000,00 EUR.

11. Glede na navedeno je bilo pritožbo toženca zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

12. Toženec mora povrniti tožeči stranki stroške odgovora na pritožbo, ki so odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo 888,64 EUR. Izrek o stroških temelji na členu 165 ZPP.


Zveza:

ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
Datum zadnje spremembe:
26.01.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAyMzM5