<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba I Cp 2045/2012
ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.2045.2012

Evidenčna številka:VSL0073056
Datum odločbe:10.04.2013
Senat, sodnik posameznik:Bojan Breznik (preds.), Alenka Kobal Velkavrh (poroč.), Dušan Barič
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:pogodba o operativnem leasingu - neizpolnitev pogodbe - odstop od pogodbe - razdor pogodbe - povračilo škode - pozitivni pogodbeni interes - compensatio lucri cum damno - potebna skrbnost

Jedro

Tožena stranka je ugovarjala, da tožeča stranka vozil, ki so bila predmet najema po pogodbah o operativnem leasingu, ni prodala z ustrezno skrbnostjo. Odločilno dejansko vprašanje za utemeljitev tovrstnega ugovora ni, kakšna je bila realna vrednost predmeta leasinga ob razdrtju pogodbe, temveč, ali je tožeča stranka ravnala s potrebno skrbnostjo pri zagotoviti vnovčenja premeta leasinga.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 98728/2010 z dne 28.7.2010 ohranilo v veljavi tudi v 1. in 3. točki izreka ter sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 1.657,00 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožena stranka iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Napačna ugotovitev prvega sodišča je podana v tem, ko sodišče glede obstoja dogovora o prenehanju poroštva ni upoštevalo navajanj tožene stranke, da je na zahtevo tožeče stranke oziroma njenega takratnega pooblaščenca – priče U. P., dostavila tožeči strani vse dokumente, ki jih je zahtevala za prenehanje poroštva, torej je tožena stranka s tem izpolnila vse pogoje, da bi poroštvo prenehalo. Prav tako sodišče ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da je v konkretnem primeru šlo za poslovni najem, pri katerem je bila lastnica vozil tožeča stranka, leasingojemalec pa le uporabnik v najem vzetih vozil. Tožeča stranka je kot lastnica vozila prodala in za njih iztržila določeno kupnino, pri tem pa ni utrpela nikakršne finančne izgube, ki bi jo morala poravnati tožena stranka, razen morebitne izgube zaradi neplačanih mesečnih obrokov najema. Tožena stranka tudi vztraja, da sodišče v zadostni meri ni ugotovilo oziroma sploh ni ugotavljalo vrednosti prodanih vozil ter višino morebitne razlike, ki so jo pri nadaljnji prodaji dosegli kupci istih vozil, saj bi s primerjavo prodajnih cen z vpogledom v vrednosti rabljenih vozil po Eurotaxu lahko ugotovilo, da je prodajna vrednost vozil precej nižja od cen po Eurotaxu. Tožeča stranka ni upravičena do obrokov najema, ki so zapadli v plačilo po prekinitvi pogodbe, temveč je upravičena le do morebitne škode, ki je tožeči stranki iz tega naslova nastala, pri čemer bi tožeča stranka takšno škodo morala dokazati. Tožena stranka vztraja tudi pri tem, da bi moral biti način izračuna obveznosti ob prenehanju pogodbe, kot je naveden v točki 25 Pogodbenih pogojev za operativni leasing, nedvoumen in jasen, da bi ga tožena stranka lahko preverila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pogodba o leasingu je oblika pogodbe, ki se je oblikovala znotraj pogodbene avtonomije gospodarskega prava. Sama pogodba ni urejena kot tipizirana oblika pogodbe znotraj kodifikacije obligacijskega prava, ki jo ureja posebni del Obligacijskega zakonika, zato je kot pravni vir pogodbe o leasingu potrebno upoštevati vsakokratni zapis pogodbenih določil.

5. Tožeča stranka je kot leasingodajalec z družbo E. d.o.o. kot leasingojemalcem sklenila Pogodbo o operativnem leasingu št. 075353 z dne 31.8.2007, katere predmet najema je bilo osebno vozilo Škoda Octavia 1,9, pogodbo o operativnem leasingu št. 076239 z dne 19.11.2007, katere predmet najema je bilo osebno vozilo WV Passat 1,9 TDI in pogodbo o operativnem leasingu št. 075694 z dne 4.10.2007, katere predmet najema je bilo osebno vozilo Seat Alhambra 1,9. Vsebino vseh treh pogodb so dopolnjevali Pogodbeni pogoji za operativni leasing. Vse pogodbe so bile sklenjene za dobo 36 mesecev, določena je bila cena vozila, višina ostanka vrednosti ter mesečna najemnina. Navedene pogodbe je kot porok podpisala tožena stranka, kar med pravdnima strankama ni sporno. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema prepričljivo dokazno oceno sodišča prve stopnje, da med pravdnima strankama dogovor o prenehanju poroštva tožene stranke ni bil sklenjen, zaradi česar je tožena stranka kot porok zavezana za izpolnitev obveznosti.

6. Med pravdnima strankama ni sporno, da je leasingojemalec v januarju 2010 vsa tri vozila predčasno vrnil leasingodajalcu, zaradi česar je imel leasingodajalec na podlagi 10. točke pogodbenih pogojev pravico obračunati pogodbo v skladu s točko 25.b, ki določa, da ob prekinitvi pogodbe tožeča stranka obračuna pogodbo na podlagi finančno matematičnega modula. Pogodba o operativnem leasingu, ki sta jo pravdni stranki sklenili, vsebuje tudi elemente po vsebini finančnega leasinga. Pravdni stranki sta namreč določili čas trajanja odplačilne dobe 36 mesecev, določili ceno vrednosti vozila, obračunsko osnovo in ostanek vrednosti ter se dogovorili, da v primeru predčasnega odstopa od pogodbe leasingodajalec obračuna pogodbo na podlagi finančno matematičnega modela, s tem da stroške morebitne razlike med tako izračunano vrednostjo pogodbe in ponudbo trgovca oziroma tretje osebe za odkup vozila, povečane za vse druge stroške, odprte obveznosti in zamudne obresti, nosi leasingojemalec. V primeru enostranskega odstopa od pogodbe pred potekom pogodbenega roka gre za neizponitev obveznosti leasingojemalca, kar povzroči leasingodajalcu poslovno škodo, skladno z 239. členom v zvezi z 243. členom Obligacijskega zakonika pa je ta upravičen do odškodnine, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu, ki predstavlja premoženje, ki bi stranki pripadalo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena. V posledici enostranskega razdrtja pogodbe o leasingu namreč ni prenehala podlaga tožeči stranki za uveljavljanje že zapadlih obveznosti do razdrtja pogodbe, kot tudi ni prenehala podlaga za uveljavljenje bodočih obrokov.

7. Kot izhaja iz tožnikove trditvene podlage, je bil dolg leasingojemalca na dan razdrtja pogodbe zastavljen iz dveh delov, in sicer neporavnavnih pogodbenih obveznosti do razdrtja pogodbe ter diskontirane vrednosti še nezapadlih obrokov, zmanjšane za znesek prodanega posameznega vozila. Leasingodajalec ima namreč pravico do povrnitve škode v višini še nezapadlih leasing obrokov, ki bi jih bil leasingojemalec dolžan plačati do izteka leasing pogodbe. Pogodba o leasingu je sicer določala tudi način izračuna škode na podlagi finančno matematičnega modela in se pritožbeno sodišče sicer strinja s stališčem pritožbe, da naveden način ni jasno določen, vendar pa je leasingodajalec upravičen do odškodnine, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu, ki predstavlja premoženje, ki bi stranki pripadalo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena. Na takšen način pa je višino škode izračunala tudi tožeča stranka, ko je znesku zapadlih neplačanih obrokov prištela obroke leasinga, ki bi zapadli po razdrtju pogodbe in ker odškodnina dejansko škode ne sme presegati, je pravilno nezapadle obroke diskontirala na čas prenehanja pogodbe o leasingu ter odštela vrednost vrnjenega predmeta leasinga.

8. Tožena stranka je tudi ugovarjala, da tožeča stranka vozil, ki so bila predmet najema po pogodbah o operativnem leasingu, ni prodala z ustrezno skrbnostjo. Odločilno dejansko vprašanje za utemeljitev tovrstnega ugovora ni kakšna je bila realna vrednost predmeta leasinga ob razdrtju pogodbe, temveč, ali je tožeča stranka ravnala s potrebno skrbnostjo pri zagotoviti vnovčenja premeta leasinga. Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je prodajna cena za vozilo bila oblikovana na podlagi predhodne cenitve posameznega vozila, pri čemer je bila na dražbi v vseh primerih dosežena višja prodajna cena za vozila, ki so bila predmet leasinga, od ocenjene vrednosti. Poleg navedenega pa je bila tožena stranka pred prodajo s strani tožeče stranke tudi pisno obveščena o višini obveznosti, ki bo ostala po prodaji vozila in ji je bila tudi izrecno ponujena možnost, da pridobi boljšo ponudbo za odkup vozila, vendar tožena stranka te možnosti ni izkoristila, zaradi česar so neutemeljene pritožbene navedbe, da je bila prodajna cena vozil prenizka, saj iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je tožeča stranka pri zagotoviti vnovčenja predmeta leasinga ravnala s potrebno skrbnostjo.

9. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).


Zveza:

OZ člen 239, 243.
Datum zadnje spremembe:
12.08.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU1ODA0