VSL Sklep Cst 312/2020

Jedro

Višje sodišče ugotavlja, da dolžničin zapis glede izplačevalca njenega rednega mesečnega prejemka („borza“) ne predstavlja (povsem) ustrezne dopolnitve predloga, vendar pa ocenjuje, da iz dolžničinih zapisov v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, njegove dopolnitve in iz pritožbe očitno in nedvoumno izhaja, kdo je izplačevalec mesečnih dohodkov. Dolžnica je namreč „izplačevalca rednih mesečnih dohodkov“ kljub vsemu dovolj natančno opisala in je tako višjemu sodišču (gotovo pa je tudi sodišču prve stopnje) popolnoma jasno, da je z „borzo“ in naslovom „Gregorčičeva ulica“ dolžnica mislila na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (Območna služba Maribor, Gregorčičeva ulica 37).

Res je, kot je navedlo sodišče prve stopnje, da peti odstavek 233. člena ZFPPIPP določa, da mora v primeru, če predlagatelj v postavljenem roku ne dopolni predloga za začetek stečajnega postopka, sodišče predlog zavreči. Vendar višje sodišče ocenjuje, da je dolžničin predlog (oziroma njegova poprava) kljub pomanjkljivosti takšna, da je predlog kljub temu mogoče obravnavati, saj omogoča sodišču prve stopnje, da bo lahko presodilo, ali je dolžnica insolventna, prav tako pa tudi upravitelju omogoča, da preveri stanje dolžničinega premoženja. Res je, kot navaja sodišče prve stopnje, da zakon zahteva natančno poimenovanje organizacije ali ustanove, od katere dolžnica prejema prejemke, vendar pa to ne pomeni, da v primeru, ko kljub drugačnemu poimenovanju ni dvoma, katerega izplačevalca je dolžnica imela v mislih, tega ni mogoče upoštevati. V primeru dvoma (česar si v tem primeru sicer ni mogoče predstavljati), bi imelo sodišče prve stopnje še vedno možnost, da nejasnost razčistiti z dolžnico (tako kot je to storilo v primeru pritožbe, ki jo je dolžnica poimenovala Ugovor na dopis). Zato po oceni višjega sodišča opisana pomanjkljivost predloga ni takšna, da bi bilo zaradi nje potrebno predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavreči.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišče prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico.

2. Zoper ta sklep se je pritožila dolžnica in (smiselno) predlagala, da ga višje sodišče spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ker je dolžnica v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja in predlogu za odpust obveznosti kot „vrsto mesečnega prihodka“ navedla „borza“ in znesek 623,00 EUR, kot „firmo“ pa „borza“ in „Gregorčičeva ulica“, jo je sodišče prve stopnje pozvalo (sklep z dne 30.6.2020, p.d. 4), da dopolni predlog s „podatkom o izplačevalcu stalnih prejemkov“ in pri tem obrazložilo, da naziv „borza“ ni dovolj, saj gre za pogovorni jezik, sodišče pa tako opisanega podatka ne more uporabiti, ker zakon zahteva natančno poimenovanje organizacije ali ustanove, od katere dolžnica prejema prejemke.

5. Dolžnica je nato (tudi) v vlogi z dne 6.7.2020 glede izplačevalca njenega rednega mesečnega prejemka (3. točka II. odstavka 384. člena ZFPPIPP) zapisala, da je to „borza“. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da to ne predstavlja ustrezne dopolnitve predloga, zato je na podlagi petega odstavka 233. člena ZFPPIPP predlog zavrglo.

6. Dolžnica je v pritožbi navedla, da je prepričana, da je vse podatke, ki jih je od nje zahtevalo sodišče, tudi posredovala, v nasprotnem primeru jih (v pritožbi) ponovno sporoča. Pojasnila je, da je prijavljena na (borzi) Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba.

7. Zato, da bi sodišče ob obravnavanju predloga za začetek postopka osebnega stečaja lahko presodilo, ali je dolžnik insolventen in zato, da bi upravitelj lahko preveril stanje dolžnikovega premoženja, ki spada v stečajno maso, mora dolžnik predlogu za začetek stečajnega postopka priložiti poročilo o stanju svojega premoženja, ki mora vsebovati (med drugim) tudi podatke o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov ter o njihovih izplačevalcih (3. točka prvega odstavka 384. člen ZFPPIPP).

8. Višje sodišče ugotavlja, da dolžničin zapis glede izplačevalca njenega rednega mesečnega prejemka („borza“) ne predstavlja (povsem) ustrezne dopolnitve predloga, vendar pa ocenjuje, da iz dolžničinih zapisov v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, njegove dopolnitve in iz pritožbe očitno in nedvoumno izhaja, kdo je izplačevalec mesečnih dohodkov. Dolžnica je namreč „izplačevalca rednih mesečnih dohodkov“ kljub vsemu dovolj natančno opisala in je tako višjemu sodišču (gotovo pa je tudi sodišču prve stopnje) popolnoma jasno, da je z „borzo“ in naslovom „Gregorčičeva ulica“ dolžnica mislila na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (Območna služba Maribor, Gregorčičeva ulica 37).

9. Res je, kot je navedlo sodišče prve stopnje, da peti odstavek 233. člena ZFPPIPP določa, da mora v primeru, če predlagatelj v postavljenem roku ne dopolni predloga za začetek stečajnega postopka, sodišče predlog zavreči. Vendar višje sodišče ocenjuje, da je dolžničin predlog (oziroma njegova poprava) kljub pomanjkljivosti takšna, da je predlog kljub temu mogoče obravnavati, saj omogoča sodišču prve stopnje, da bo lahko presodilo, ali je dolžnica insolventna, prav tako pa tudi upravitelju omogoča, da preveri stanje dolžničinega premoženja. Res je, kot navaja sodišče prve stopnje, da zakon zahteva natančno poimenovanje organizacije ali ustanove, od katere dolžnica prejema prejemke, vendar pa to ne pomeni, da v primeru, ko kljub drugačnemu poimenovanju ni dvoma, katerega izplačevalca je dolžnica imela v mislih, tega ni mogoče upoštevati. V primeru dvoma (česar si v tem primeru sicer ni mogoče predstavljati), bi imelo sodišče prve stopnje še vedno možnost, da nejasnost razčistiti z dolžnico (tako kot je to storilo v primeru pritožbe, ki jo je dolžnica poimenovala Ugovor na dopis). Zato po oceni višjega sodišča opisana pomanjkljivost predloga ni takšna, da bi bilo zaradi nje potrebno predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavreči.

10. Zaradi navedenega je višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točko 365. člena ZPP, ki se uporablja na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP).

11. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi določb ZFPPIPP presoditi, ali obstojijo pogoji za začetek postopka osebnega stečaja in odločiti o dolžničinem predlogu.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

10.12.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 431/2014
• VSL sklep Cst 268/2015
• VSL sklep Cst 120/2012