VSL sklep Cst 228/2011

Jedro

V stečajno maso spada vse premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik ob začetku stečajnega postopka. Nepremičnin, ki so last stečajnega dolžnika, ni mogoče izvzeti iz stečajne mase proti plačevanju mesečnega nadomestila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom predlog dolžnika, da se iz stečajne mase izvzame stanovanje, v katerem živi skupaj z ženo (v stavbi št. 346, k.o. X), zavrnilo.

2. Dolžnik je zoper izpodbijani sklep vložil laično pritožbo in pritožbenemu sodišču smiselno predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu dolžnika ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da po določilih Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur.l.RS št. 126/2007 s kasnejšimi spremembami, v nadaljevanju ZFPPIPP) izvzem stanovanja iz stečajne mase ni možen, je pravilno. V stečajno maso spada vse premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik ob začetku stečajnega postopka (1. točka 2. odstavka 224. člena ZFPPIPP). Iz stečajne mase pa so v postopku osebnega stečaja izvzeti le tisti predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe po 79. členu ZIZ, prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe po 101. členu ZIZ (2. odstavek 389. člena ZFPPIPP) ter prejemki našteti v 3. odstavku 389. člena ZFPPIPP. Nepremičnin, ki so last stečajnega dolžnika glede na navedeno ni mogoče izvzeti iz stečajne mase proti plačevanju mesečnega nadomestila.

5. Pritožnik se v zvezi z navedenim neutemeljeno sklicuje na določbe 23. člena Zakona o socialnem varstvu (Ur.l. RS št. 6/2007 s kasnejšimi spremembami, v nadaljevanju ZSV). Držijo pritožbene navedbe, da je v 2. odstavku 23. člena ZSV določeno, da se kot premoženje po tem zakonu ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje. Vendar je treba upoštevati, da je navedeno merilo določeno le za primer ugotavljanja upravičenosti in določanja višine denarne socialne pomoči po ZSV (19.a člen ZSV), ki je specialni predpis, ki ureja pravice na področju socialnega varstva. Pravila, ki jih je treba upoštevati v postopkih zaradi insolventnosti pa so določena v ZFPPIPP, ki je specialni predpis, ki ureja postopke insolventnosti. Ker po določilih ZFPPIPP nepremičnine dolžnika v postopku osebnega stečaja niso izvzete iz stečajne mase, je sodišče prve stopnje predlog dolžnika utemeljeno zavrnilo.

6. Pritožbene trditve, da bo dolžnikova žena podala zahtevek za izvzem njene polovice stanovanja iz stečajne mase, gre razumeti kot trditve, da gre pri stanovanju, ki spada v stečajno maso za skupno premoženje zakoncev. V tem primeru ima dolžnikova žena možnost uveljavljati solastnino z določenim deležem in prijaviti izločitveno pravico v stečaju.

7. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 120. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

16.05.2012

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 328/2022
• VSL Sklep Cst 130/2020
• VSL Sklep II Ip 502/2020