VDSS sodba Pdp 929/2011

Jedro

Sodba ne podlagi pripoznave se sicer lahko izpodbija zaradi tega, ker naj bi bila izjava o pripoznavi dana v zmoti, vendar pa mora biti ta zmota nezakrivljena. Takšne zmote pa ne predstavlja morebitni nesporazum pri komunikaciji med toženo stranko in njenim pooblaščencem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba na podlagi pripoznave.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnici nezakonito prenehalo delovno razmerje 28. 2. 2011 in da ji še traja brez prekinitve z vsemi pravicami iz dela in po delu (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnico pozove nazaj na delovno mesto poslovnega sekretarja ali na drugo delovno mesto, jo brez prekinitve prijavi v zavarovanje ter ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračuna in izplača vse pripadajoče neizplačane plače po predhodnem odvodu ustreznih davkov in prispevkov pristojnim službam in zavodom od pripadajočega bruto zneska, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne mesečne plače v plačilo dalje do plačila ter ji prizna obračun in izplača vse ostale pravice iz dela in po delu (2. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnici obračuna neizplačano plačo za čas od 1. 1. 2011 do 28. 2. 2011 v bruto višini 981,46 EUR za vsak mesec ter ji izplača pripadajoča neto zneska po odvodu davkov in prispevkov za socialno varnost od bruto zneskov, v roku 8 dni pod izvršbo, upoštevaje delno plačilo v neto znesku 500,00 EUR za januar 2011 (3. točka izreka). Toženi stranki je tudi naložilo, da na tekoči račun pooblaščenke tožnice plača stroške postopka v višini 1.047,00 EUR, v roku 8 dni po poteku tega roka do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (4. točka izreka).

Zoper takšno sodbo na podlagi pripoznave se pritožuje tožena stranka, češ da je bila izjava o prepoznavi zahtevka dana v zmoti. Navaja, da zakoniti zastopnik tožene stranke pooblaščenca tožene stranke ni seznanil z vsemi okoliščinami, zlasti ne s tem, da tožnica v januarju in februarju 2011 več kot mesec in pol ni prihajala na delo, zaradi česar odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita. Tožnica v času od 17. 1. 2011 do 28. 2. 2011 ni prihajala na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestila. Tožena stranka predlaga, da se izpodbijana sodba na podlagi pripoznave razveljavi in da se tožničin tožbeni zahtevek zavrne.

Tožnica je v odgovoru na pritožbo navedla, da je toženo stranko v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik. Tožena stranka je po svojem pooblaščencu nasprotovala navedbam tožnice v tožbi, svoje stališče je argumentirala, podrobno opisovala dejansko stanje in izražala svoja pravna naziranja. Navedeno pomeni, da se je tožena stranka s pooblaščencem posvetovala. Okoliščina, da tožnica od 17. 1. do 28. 2. 2011 ni prihajala na delo, ni bistvena za odločitev v tej zadevi, saj bi tožena stranka na to okoliščino morala odreagirati z ustreznim postopkom in odločitvijo v prekluzivnem roku, česar pa ni storila. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

V skladu z drugim odstavkom 338. člena ZPP se sodba ne podlagi pripoznave sicer lahko izpodbija zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti, vendar pa mora biti ta zmota nezakrivljena. Pritožba zmoto utemeljuje s tem, da zakoniti zastopnik tožene stranke pooblaščenca, ki je toženo stranko zastopal v tem sporu, ni seznanil z vsemi okoliščinami primera. Navedeno že po naravi stvari ne more predstavljati opravičljive zmote. Morebitni nesporazumi pri komunikaciji med stranko in njenim pooblaščencem ne pomenijo, da je izjava o pripoznavi dana v zmoti oziroma, da gre za pravno opravičljivo zmoto.

Sicer pa iz spisa niti ne izhaja, da bi tožnici delovno razmerje prenehalo zaradi tega, ker v obdobju od 17. 1. 2011 do 28. 11. 2011 ni prihajala na delo, temveč je tožnica navajala, tožena stranka pa tega ni prerekala, da ji je delovno razmerje prenehalo na podlagi nezakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlog ni podan, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave.

Datum zadnje spremembe:

01.12.2011

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 2010/2009
• VSL Sodba in sklep I Cpg 645/2017
• VDSS sodba Pdp 559/2016