Sodba II Ips 25/96

Jedro

Posledica zmote je izpodbojnost pogodbe, ni pa zmota podlaga za nastanek pogodbene obveznosti v vsebini, ki si jo zmotno predstavlja tožnik.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da ima tožnik pravico do invalidske pokojnine iz sredstev tožene stranke od 28.1.1989 dalje, poleg tega mu mora tožena stranka povrniti vse plačane prispevke od 28.1.1989 dalje. Ugotovilo je, da je tožnik vstopil v članstvo tožene stranke. Pri tem je bil zaveden, saj mu je zastopnik tožene stranke zagotovil, da bo takoj pridobil vse pravice. Enako so obljubljali oglasi tožene stranke. Tožniku ob podpisu pristopne izjave zastopnik tožene stranke ni izročil pravil. Zato tožniku pripada tisto, kar mu je ob podpisu pristopne izjave zagotovil zastopnik tožene stranke, čeprav pravila določajo drugače.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in je spremenilo sodbo prve stopnje tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek. Sprejelo je stališče, da bi bila tožena stranka lahko odškodninsko odgovorna za nepravilno ravnanje svojega zastopnika, da pa tožnik s tem ni pridobil pravic, ki nimajo podlage v pravilih. Če se tožnik ni seznanil z vsebino pravil, gre to pripisati njegovi malomarnosti. O petletni čakalni dobi govori tudi pristopna izjava, ki jo je tožnik podpisal. Ker tožnik še vedno plačuje prispevke, to pomeni, da ni odstopil od pogodbe in zato ne more zahtevati vrnitve plačanih prispevkov. Glede na pogodbo tožnik ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino, zato njegov zahtevek ni utemeljen.

Proti tej sodbi vlaga tožnik revizijo. Vztraja pri trditvi, da je bil zaveden. Meni, da se je smel zanesti na zastopnika in na oglase tožene stranke. Navaja, da je sodba prve stopnje pravilna. Obljuba zastopnika toženo stranko zavezuje. Glede vrnitve plačanih prispevkov pa navaja, da prispevke plačuje iz previdnosti, kar mu ne more biti v škodo. Z dodatkom k reviziji pa tožnik izpodbija drugostopno mnenje, da sploh ni upravičen do invalidske pokojnine.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila in Državno tožilstvo Republike Slovenije se o njej ni izjavilo (3. odst.390.čl. zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Pravice, ki izhajajo iz pravil tožene stranke, je tožnik pridobil s pristopno izjavo z dne 30.12.1987. Obseg pravic in pogoje za njihovo pridobitev določajo pravila. Tožnik trdi, da ga je zastopnik tožene stranke z napačnim prikazovanjem pravic, ki jih bo pridobil s pristopom v članstvo tožene stranke, zavedel. Sklicuje se na obljube zastopnika in na vsebino oglasov, ki jih je tožena stranka objavljala v reviji Obrtnik. Toda okoliščina, da tožnik ni poznal pravil tožene stranke in da je pristopil k toženi stranki v zmoti, ki jo je povzročila tožena stranka s svojimi oglasi in s svojim zastopnikom, mu ne daje pravice do invalidnine. Lahko mu daje le podlago za razveljavitev pogodbe zaradi zmote (112. čl. v zvezi z 61. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljnjem ZOR) in za uveljavljanje odškodnine. Zastopnik tožene stranke, ki je tožniku obljubljal več, kot mu pripada na podlagi pristopne izjave in pravil, s tem ni prekoračil pooblastila v smislu 87.čl. ZOR. Posebna zagotovila zastopnika glede tožnikovih pravic niso vsebovana v pogodbi. Pomenijo napačno informacijo o vsebini pogodbe in so lahko vplivala na tožnikovo odločitev, da pristopi v članstvo tožene stranke. Lahko so povzročila tožnikovo zmoto. Vendar je posledica zmote izpodbojnost pogodbe, ni pa zmota podlaga za nastanek pogodbene obveznosti v vsebini, ki si jo zmotno predstavlja tožnik. Tožnik je namreč s pristopno izjavo sprejel pravila tožene stranke in s tem sklenil pogodbo, ki ga zavezuje. To pogodbo bi lahko izpodbijal glede na zatrjevano zmoto, ne more pa na zmoti temeljiti izpolnitvenega zahtevka, ki nima podlage v pogodbi. Tako stališče sodbe druge stopnje je materialnopravno pravilno. Zato ni podan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, na katerega pazi revizijsko sodišče, čeprav ga revizija izrečno ne uveljavlja (386.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Pogodbenega razmerja, ki je nastalo med strankama na podlagi tožnikove pristopne izjave, tožnik ni razdrl. Nasprotno, z nadaljnjim plačevanjem prispevkov ga očitno želi ohraniti. Zato ni podlage za utemeljenost zahtevka na vrnitev plačanih prispevkov.

Na podlagi določbe 386.čl. ZPP je revizijsko sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo tudi glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 10.tč. drugega odst. 354.čl. ZPP, vendar te kršitve ni ugotovilo.

Rok za vložitev revizije je tožeči stranki potekel dne 2.8.1995.

Dopolnitev revizije z dne 6.12.1995 je torej prepozna in je revizijsko sodišče ne more upoštevati.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep II Ips 343/94
• VSL sodba in sklep II Cp 1194/2010
• Sodba II Ips 348/2004