VSL Sklep I Cpg 429/2021

Jedro

Z vpisom pripojitve v sodni register prevzeta družba preneha, zato so v postopku nastopile okoliščine, zaradi katerih je postopek prekinjen. Postopek se prekine po samem zakonu in zato izdaja sklepa ni potrebna.

Odstop terjatve, ki je predmet pravde, med pravdo ni ovira, da se pravda med istima pravdnima strankama ne konča o istem predmetu spora. Ker pa pridobitelj terjatve kot tožeča stranka lahko nastopi samo, če v to privolita obe stranki in tožena stranka v pritožbi ne trdi, da bi tako privolitev dala, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da družba C., d. o. o., vstopi v pravdo kot stranski intervenient na strani tožeče stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom:

I. postopek, ki je bil prekinjen zaradi pripojitve A., d. d., k B., d. d., in izbrisa A., d. d., iz sodnega registra, nadaljevalo z B., d. d., na strani tožeče stranke in

II. ugodilo predlogu družbe C., d. o. o., ter dovolilo, da vstopi v pravdo kot stranski intervenient na strani tožeče stranke.

2. Zoper I. točko izreka sklepa se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sklepa razveljavi in odloči, da se tožba zavrže, podrejeno pa zadevo odstopi v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Na pritožbo je odgovoril stranski intervenient, ki predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Obe stranki sta priglasili stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V tej zadevi je pravna prednica tožeče stranke vložila tožbo za nedopustnost izvršbe. V izvršilnem postopku je namreč na predlog tožene stranke sodišče dovolilo izvršbo z rubežem terjatev družbe D., d. o. o., do družbe E., d. o. o., ki so bile po trditvah tožeče stranke že pred tem cedirane v zavarovanje terjatev tožeče stranke do družbe D., d. o. o. Tožeča stranka je v izvršilnem postopku vložila ugovor tretjega, tožena stranka pa mu je nasprotovala, zato je izvršilno sodišče tožečo stranko napotilo na to pravdo.

7. Iz podatkov spisa izhaja, da je sedanja tožeča stranka z vlogo z dne 22. 2. 2021 (red. št. 9 spisa, list. št. 25) sodišče obvestila o pripojitvi A., d. d., k tožeči stranki. Z vlogo z dne 22. 3. 2021 (red. št. 11, list. št. 36 spisa) pa sta tožeča stranka in prevzemnik terjatve naslovnemu sodišču skupaj sporočila, da sta sklenila pogodbo o potrditvi odstopa terjatev z dne 17. 3. 2021, s katero je tožeča stranka na družbo C., d. o. o., prenesla terjatve do dolžnika D., d. o. o., in so s tem na družbo C., d. o. o., prešle tudi vse stranske pravice iz kreditne pogodbe do porokov, zastavnih dolžnikov in druge stranske pravice. Tožeča stranka in prevzemnik terjatve sta sodišče zaprosila, da pozove nasprotno stranko k podaji soglasja za vstop prevzemnika terjatve kot tožeče stranke v ta pravdni postopek. Iz podatkov spisa je nadalje razvidno, da tožena stranka soglasja oziroma privolitve k vstopu prevzemnika terjatve namesto tožeče stranke ni dala in je temu nasprotovala.

8. Neutemeljena je pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno ugotovilo, da je bil pravdni postopek prekinjen zaradi pripojitve in izbrisa A., d. d., iz sodnega registra, saj da sklep o prekinitvi, ki ga v primeru prenehanja obstoja pravne osebe izda sodišče prve stopnje, nikoli ni bil izdan in je postopek ves čas nemoteno tekel.

9. Z vpisom pripojitve v sodni register prevzeta družba preneha (2. točka tretjega odstavka 591. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1), zato so v postopku nastopile okoliščine, zaradi katerih je postopek prekinjen. V okoliščinah iz 205. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP se postopek prekine po samem zakonu in zato izdaja sklepa ni potrebna. Taki razlogi namreč dejansko in pravno onemogočajo nadaljnji postopek in sodišče prekinitve ne odredi, temveč le ugotovi, da je do prekinitve prišlo, sklep pa ima le deklaratorni značaj. Dejstvo, da v obravnavani zadevi sklep o prekinitvi ni bil izdan, tako na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva. Pritožbene trditve, da je postopek nemoteno tekel, so zato neutemeljene.

10. S tem, ko se je A., d. d., 13. 3. 2020 pripojila k sedanji tožeči stranki, pa je tožeča stranka na podlagi šestega odstavka 580. člena ZGD-1 postala njena univerzalna pravna naslednica in se je postopek lahko nadaljeval, zato je neutemeljeno tudi sklicevanje pritožnice na to, da je sodišče prve stopnje 7. 5. 2021 izvedlo pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Prav na tem naroku je namreč sodišče sprejelo sklep o nadaljevanju postopka s tožečo stranko (red. št. 15, list. št. 54 spisa).

11. Prav tako ni podana očitana kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V čem naj bi bila odločitev o nadaljevanju prekinjenega postopka protispisna, pritožnica ni pojasnila, zato se do tega ne more opredeliti niti višje sodišče.

12. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da naj bi bilo nadaljevanje postopka s tožečo stranko materialnopravno zmotno zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije in pravnega interesa na strani sedanje tožeče stranke. Nič od tega namreč ni predmet odločitve v izpodbijanem sklepu. Tožbo za nedopustnost izvršbe lahko vloži tisti, ki izkazuje, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, o tem pa se bo sodišče izreklo, ko bo odločilo o tožbenem zahtevku tožeče stranke.

13. Za odločitev o tej pritožbi so zato nerelevantne in posledično neutemeljene pritožbene trditve, da tožeča stranka (ki da očitno ni več imetnica terjatev, ki so predmet tega postopka, saj da so bile s pogodbo odstopljene stranskemu intervenientu) nima nikakršne pravice več na odstopljenih terjatvah, zato tudi nima več pravnega interesa za vodenje te pravde za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Že sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da odstop terjatve, ki je predmet pravde, med pravdo ni ovira, da se pravda med istima pravdnima strankama ne konča o istem predmetu spora (prim. 190. člen ZPP). Ker pa pridobitelj terjatve kot tožeča stranka lahko nastopi samo, če v to privolita obe stranki (prim. drugi odstavek 190. člena ZPP) in tožena stranka v pritožbi ne trdi, da bi tako privolitev dala, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da družba C., d. o. o., vstopi v pravdo kot stranski intervenient na strani tožeče stranke.

14. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

15. Obe pravdni stranki sta priglasili stroške pritožbenega postopka. Glede na primarno načelo uspeha v postopku in glede na to, da ne gre za separatne stroške, se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo.

Datum zadnje spremembe:

27.12.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Ip 1843/2019
• VSL sodba in sklep I Cpg 316/2015
• VSL sklep Cst 235/2017