VSL sklep II Cp 575/2016

Jedro

Sodišče se do pravilno predlagane objektivne spremembe tožbe, ki ji toženec ni nasprotoval, ni opredelilo. Odločitev, zakaj je kljub spremembi tožbe odločalo po prvotnem, ne po spremenjenem tožbenem zahtevku, v obrazložitvi ni pojasnjena.

Toženčeve navedbe v pripravljalni vlogi, ki opredelujejo pridobitelja terjatve kot novo tožečo stranko, kažejo na njegovo izrecno privolitev, da pridobitelj kot tožnik vstopi v pravdo namesto prejšnjega tožnika – odsvojitelja terjatve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se odločba sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih (točka I., III. in IV. izreka) razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dopustilo stransko intervencijo družbe B., d. o. o. (sklep pod točko I. izreka). Odločilo je, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 66132/2013 z dne 16. 5. 2013 v veljavi za 43.363,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 3. 2013 naprej in za izvršilne stroške v višini 322,60 EUR (točka II. izreka). V presežku je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (točka III. izreka). Pravdne stroške tožeče stranke v višini 2.723,18 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude je naložilo v plačilo toženi stranki (točka IV. izreka).

2. Tožena stranka vlaga pritožbo. Pritožuje se zoper sklep o stranski intervenciji (točka I. izreka) ter obsodilni in stroškovni del sodbe (točka II. in IV. izreka). Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP.(1) Predlaga spremembo sodbe z zavrnitvijo celotnega tožbenega zahtevka, podredno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da ni podan pravni temelj, da bi tožeča stranka od tožene terjala izpolnitev obravnavane terjatve. Sodba je obremenjena z absolutnima bistvenima kršitvama pravil postopka po 14. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče se ni opredelilo do toženčevih ugovorov o nepopolni poroštveni izjavi, da ni prejel poziva za plačilo zapadle obveznosti, o ugovoru v zvezi s pogodbo o odstopu terjatve ter o morebitnih plačilih obstoječe terjatve iz stečajne mase. Zmotno je stališče, da ni ugovarjal obrestnemu delu zahtevka. Tožba je nesklepčna. Tožeča stranka ni zadostila trditvenemu bremenu o višini zahtevka. Stanja dolga ni obrazložila. Vtoževanega zneska ni mogoče preizkusiti. Ne izhaja iz listin. Je absolutno pretiran. Listine ne nadomestijo trditvene podlage. S pozivi k opredelitvi tožbenega zahtevka, opravljenimi na glavni obravnavi, je sodišče nedopustno privilegiralo tožečo stranko. Kršilo je razpravno načelo, načelo kontradiktornosti, prekoračilo uporabo materialnega procesnega vodstva. Tožencu je bila kršena pravica do izjave. Narok, na katerem bi moral biti zaslišan toženec, da bi se izjasnil o tožbenem zahtevku, je bil kljub njegovemu opravičilu opravljen v njegovi nenavzočnosti, česar sodišče ni obrazložilo. Na njem je tožeča stranka po izrecnem pozivu sodišča dopolnjevala trditveno podlago. O tem toženec ni bil seznanjen. O novih navedbah se ni mogel izjaviti. Gre za sodbo presenečenja.

3. Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka je kot leasingodajalec na podlagi poroštvene izjave z dne 25. 2. 2008 od tožene stranke kot solidarnega poroka in plačnika v tem postopku terjala plačilo neporavnanih obveznosti glavnega dolžnika – leasingojemalca – po pogodbi o finančnem leasingu premičnin z dne 22. 2. 2008. V pripravljalni vlogi z dne 30. 9. 2015 (red. št. 26 spisa) je navajala, da je med pravdo s pogodbo z dne 12. 5. 2015 vtoževano terjatev odstopila prevzemniku – B., d. o. o. Skladno s prevladujočo relevančno teorijo je spremenila tožbo. Prilagodila je tožbeni zahtevek tako, da je zahtevala izpolnitev v korist prevzemnika terjatve (novega upnika). Gre za objektivno spremembo tožbe, za katero soglasje toženca ni potrebno.(2) Hkrati z objektivno spremembo tožbe je predlagala, naj namesto nje v pravdo kot tožeča stranka vstopi prevzemnik terjatve. Če se tožena stranka s tem ne bi strinjala, je predlagala, naj prevzemnik terjatve vstopi v pravdo kot stranski intervenient (prav: sosporniški intervenient – 202. člen ZPP) na njeni strani.

6. Po ugotovitvi, da tožena stranka ni podala izrecnega soglasja za vstop novega tožnika v pravdo, je sodišče odločilo le o stranski intervenciji. Dovolilo jo je na podlagi prvega in drugega odstavka 199. člena ZPP. O ostalih predlogih tožeče stranke ni odločilo niti svoje odločitve pojasnilo.

7. Iz podatkov spisa izhaja, da tožena stranka objektivni spremembi tožbe ni nasprotovala. S pripravljalno vlogo na red. št. 28 se je spustila v obravnavo po spremenjenem zahtevku tako, da je tudi sama kot tožečo stranko navajala (tudi) pravno naslednico prvotne tožnice (primerjaj list. št. 96) in v navedbah navajala, da: „... tudi nova tožeča stranka oziroma prevzemnik terjatve ni obraložila višine terjatve …,“ ter še, da iz pogodbe o odstopu terjatve ne izhaja, kakšna višina terjatve je bila prenesena na družbo B., d. o. o.

8. Sodišče se do pravilno predlagane objektivne spremembe tožbe, ki ji toženec ni nasprotoval, ni opredelilo. Odločitev, zakaj je kljub spremembi tožbe odločalo po prvotnem, ne po spremenjenem tožbenem zahtevku na list. št. 94, v obrazložitvi ni pojasnjena. Razlogi o nosilcu materialnopravne pravice, o kateri se odloča v pravdi, pa so nejasni in pomanjkljivo obrazloženi, spričo odločanja po prvotnem zahtevku in ob hkratnih ugotovitvah o med pravdo sklenjeni pogodbi o odstopu terjatve. Pritožba upravičeno opozarja, da o obsegu in višini prenesene terjatve v sodbi ni ne ugotovitev ne razlogov.

9. Nejasen in najmanj preuranjen je tudi izpodbijani sklep o stranski intervenciji. Nepopolna in zmotna je ocena toženčeve izjave glede vstopa pridobitelja terjatve v pravdo namesto prvotne tožeče stranke. Drugi odstavek 190. člena ZPP govori o privolitvi obeh strank za vstop pridobitelja pravice v pravdo namesto tožeče stranke. Pravno upoštevna je tudi konkludentna privolitev (prvi odstavek 18. člena OZ(3)). Zmotno je naziranje, da toženec ni podal izrecne privolitve. Volja je izražena izrecno, če stranka uporabi besede ali znake, ki glede na običajno, vsakodnevno, redno razumevanje pomenijo izjavo z določeno vsebino.(4) Toženčeve navedbe v pripravljalni vlogi na red. št. 28 spisa, ki opredelujejo pridobitelja terjatve kot novo tožečo stranko, kažejo na njegovo izrecno privolitev, da pridobitelj kot tožnik vstopi v pravdo namesto prejšnjega tožnika – odsvojitelja terjatve.

10. Zaradi opisanih pomanjkljivosti v sodbi in sklepu izpodbijane odločbe vsebinsko ni mogoče preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Ker je ne more odpraviti samo, je bilo treba odločbo sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih razveljaviti (točka I., II. in IV. izreka) in v tem obsegu vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma pisanje odločbe (prvi odstavek 354. člena ZPP).

11. V njem bo moralo odločiti o predlagani objektivni spremembi tožbe, ali pa jo zavrniti in pojasniti, zakaj. Ponovno in celovito bo moralo oceniti, ali je podano ustrezno soglasje obeh pravdnih strank za vstop pridobitelja pravice v pravdo namesto tožeče stranke. Če bo ponovno ocenilo, da potrebne privolitve tožene stranke ni, in bo predlog tožeče stranke zavrnilo, bo ponovno odločalo o (sosporniški) intervenciji (202. člen ZPP) pridobitelja vtoževane terajtve. Tudi to odločitev bo moralo pojasniti z vsebinsko pravilnimi razlogi. V obeh primerih (bodisi da bo odločalo po prvotnem tožbenem zahtevku bodisi po spremenjenem) bo moralo natančno in popolno ugotoviti pravnorelevantna dejstva. Z jasnimi razlogi se bo moralo opredeliti do vseh toženčevih ugovorov, na katere opozarja še v pritožbi, pojasniti, zakaj je opravilo obravnavo v njegovi odsotnosti in, zakaj je zavrnilo z njegove strani predlagane dokaze. Tudi o tem namreč v izpodbijani odločbi ni bilo razlogov. Sprejeto odločitev naj pojasni s popolnimi in vsebinsko pravilnimi materialnopravnimi razlogi.

12. Končno bo moralo ponovno odločiti o pravdnih stroških, vključno s stroški pritožbenega postopka. Odločitev o njih je namreč pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spermembami.

Op. št. (2): Primerjaj: Galič, A. v: Ude in ostali: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, GV Ljubljana, 2006, stran 235.

Op.št. (3): Obligacijski zakonik, Ur. list RS, št. 83/2001, s spremembami.

Op. št. (4): Primerjaj Kranjc, v: Plavšak in ostali: Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), prva knjiga, GV Založba, 2003, stran 219.

Datum zadnje spremembe:

16.06.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2831/2014
• VSL sodba I Cp 2201/2015
• VSL sklep I Cpg 1768/2014