VDSS sodba Pdp 842/2014

Jedro

Delodajalec delavcu, ki le začasno ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga se zahteva trajno neizpolnjevanje zahtevanih pogojev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožeča in tožena stranka sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo razsodilo, da se ugotovi, da je tožena stranka tožniku nezakonito in neutemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 30. 7. 2012 (I. točka izreka), da sta odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, in v njej navedeni odpovedni razlog neutemeljena, nezakonita ter ju je v celoti razveljavilo (II. točka izreka). Razsodilo je, da se ugotovi, da pogodba o zaposlitvi, sklenjena med tožnikom in toženo stranko, z dne 30. 7. 2012, velja, da je tožnik še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki za nedoločen čas na delovnem mestu voznik viličarja v službi notranje logistike v direkciji tehnike, s polnim delovnim časom in z vsemi pravicami iz delovnega razmerja in pod istimi pogoji kot pred odpovedjo (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku plača vse njegove stroške v višini 832,65 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izdaje prvostopenjske sodne odločbe dalje do plačila, vse v roku 8 dni, pod izvršbo (IV. točka izreka). Višji zahtevek je zavrnilo (V. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo, smiselno pa zoper njen ugodilni del in zoper odločitev o stroških, se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in tožniku naloži, da toženi stranki povrne vse stroške postopka, podredno pa, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožena stranka je mnenja, da je potrebno določilo iz drugega odstavka 54. člena ZVZD razlagati tako, da mora delavec zdravstveni pregled opraviti pozitivno in ne le, da se mora na zdravstveni pregled odzvati in opraviti, kar mu na njem naročijo. Če se zaradi neizpolnjevanja zdravstvenih zahtev v zdravniškem spričevalu navedene takšne omejitve, da delavec ne more več izpolnjevati svojih pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, je to lahko podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Glede na omejitve iz zdravniškega spričevala tožena stranka tožniku ni mogla zagotavljati dela v skladu z njegovo pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka tožniku ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi zato, ker mu zaradi zdravstvenih omejitev ni mogla zagotavljati dela, s tem je tožena stranka le utemeljevala drugi pogoj za podajo redne odpovedi, tj., da je obstoječi razlog nesposobnosti onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Odpovedni razlog je bila objektivna nesposobnost tožnika. Ker ZDR-1 v 43. členu določa, da je obveznost delodajalca zagotavljati delavcu delo, za katero sta se stranki dogovorili v pogodbi o zaposlitvi, tožena stranka ni bila zavezana s tožnikom skleniti pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto. V konkretnem primeru tožena stranka ni ugotavljala nesposobnosti tožnika zaradi zdravstvenih razlogov, pač pa le tožnikovo neizpolnjevanje pogojev, ki jih določa ZVZD-1. Tožena stranka navaja zakonske določbe, ki varujejo delavca v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času nezmožnosti za delo. Navaja še, da tožnik ni bil trajno nezmožen za delo, delodajalec pa poleg tega niti ne bi bil upravičen sprožiti postopka za uveljavljenje pravic iz invalidskega zavarovanja. Tožena stranka ni imela razloga, da bi dvomila v mnenje pooblaščenega zdravnika in zahtevala njegovo presojo. Sodišče prve stopnje ne obrazloži, zakaj meni, da je bil tožnik različno obravnavan v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi glede na njegovo zdravstveno stanje, oziroma na kakšen način je tožena stranka tožnika različno obravnavala. Tožena stranka ni imela razlogov, da bi tožnika zaradi zdravstvenih razlogov diskriminirala niti mu ni podala odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi njegovega zdravstvenega stanja. Šele ko tožnik ni opravil obdobnega preventivnega zdravstvenega pregleda, zaradi česar po mnenju tožene stranke ni izpolnjeval zakonskega pogoja in tako ni mogel izpolnjevati obveznosti iz delovnega razmerja, je tožena stranka tožniku podala odpoved iz razloga nesposobnosti. Priglaša pritožbene stroške.

Tožnik je odgovoril na pritožbo tožene stranke. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje, toženi stranki pa naloži v plačilo vse pritožbene stroške tožnika z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izdaje sklepa dalje do plačila. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

Predmet konkretnega spora je presoja zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, podane tožniku s strani tožene stranke dne 6. 12. 2013. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 7. 2012 na delovnem mestu voznik viličarja. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo na preventivnem zdravstvenem pregledu dne 26. 9. 2013 ugotovljeno, da je tožnik začasno nezmožen za delo voznik viličarja in da je zmožen za drugo delo brez prisilne drže ledvene hrbtenice, pogostega prepogibanja, ročnega premeščanja bremen, ki so lažja (pravilno: težja) od 12 kg, in izpostavljenosti hrupu ter vibracijam. Kontrolni pregled je predviden čez eno leto. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni podan utemeljen razlog nesposobnosti za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. V predmetnem postopku je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo, s katero je zadržalo učinkovanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi do izdaje pravnomočne sodne odločbe in toženi stranki naložilo, da obdrži tožnika na delu. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik v času odpovednega roka nastopil bolniški stalež (od 2. 1. 2014 do 31. 3. 2014), od 1. 4. 2014 je na čakanju na delo, pri čemer do odjave tožnika iz zavarovanj ni prišlo.

Tožena stranka ima prav, ko v pritožbi navaja, da iz drugega odstavka 54. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1; Ur. l. RS, št. 43/2011 in nadalj.), ki določa, da se mora delavec odzvati in opraviti zdravstveni pregled, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu, ne izhaja le, da se mora delavec zdravstvenega pregleda udeležiti, ampak tudi, da mora zdravstveni pregled opraviti, kar pomeni, da mora biti na pregledu ugotovljeno, da je za delo na določenem delovnem mestu sposoben. Vendar je za pravilno odločitev v predmetni zadevi bistvena okoliščina, da je bilo na zdravstvenem pregledu tožnika ugotovljeno, da tožnik le začasno, za obdobje enega leta, ni sposoben za opravljanje dela voznika viličarja. Delodajalec pa delavcu, ki le začasno ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga se zahteva trajno neizpolnjevanje zahtevanih pogojev. Dokler delavec, kot je bilo to tudi v konkretnem primeru, le začasno ni zmožen za opravljanje svojega dela, ga mu delodajalec le iz tega razloga ne more prekiniti delovnega razmerja in gre delavčeva nezmožnost za opravljanje dela v breme delodajalca. Delodajalec mu sicer res ni dolžan zagotavljati drugega ustreznega dela, vendar mu tudi pogodbe o zaposlitvi ne sme odpovedati, če in dokler ni ugotovljena njegova trajna nezmožnost za delo. Glede na zgoraj navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. in prvega odstavka 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspela. Stroški odgovora na pritožbo pa niso bili potrebni za odločitev v predmetni zadevi, zato jih pritožbeno sodišče tožniku ni priznalo.

Datum zadnje spremembe:

04.05.2015

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 85/2014
• VDSS sodba in sklep Pdp 201/2009
• VDSS sodba Pdp 841/2010