VDSS sklep Pdp 558/2016

Jedro

Tožnica je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto receptorja. Pogodba o zaposlitvi ji je bila odpovedana zaradi spremembe seznama storitev pri naročniku A. in posledično prenehanja opravljanja receptorskih storitev pri tem naročniku. Tožnica je glede na določila svoje pogodbe o zaposlitvi delo lahko opravljala ne le v enoti naročnika A., ampak tudi drugje. V tem delu je dejansko stanje ostalo neraziskano. Zato bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku ugotoviti, ali je prenehala potreba po opravljanju dela receptorja glede na pogodbeno opredeljen kraj opravljanja dela, ter ponovno odločiti o zakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„1. Ugotovi se, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 3. 1. 2014, ki jo je tožena stranka dne 10. 1. 2014 podala tožnici, nezakonita in se razveljavi.

2. Ugotovi se, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 3. 1. 2014 ni prenehalo, temveč ji še traja. Tožena stranka je dolžna tožnici vzpostaviti delovno razmerje in ji v ustrezne evidence vpisati delovno dobo za celotno obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, v 8 dneh pod izvršbo.

3. Tožena stranka je dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji obračunati bruto plačo od dneva prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela pri toženi stranki, od tega odvesti pripadajoče davke in prispevke ter tožnici izplačati neto znesek plače skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznega mesečnega zneska v plačilo do plačila ter ji priznati tudi vse druge prejemke iz delovnega razmerja, vse v 8 dneh pod izvršbo.“

II. Tožnica sama krije svoje stroške.“

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Navaja, da za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ni bilo nobenih poslovnih razlogov, temveč je šlo za navidezno reorganizacijo, ki naj bi bila razlog za prenehanje delovnega razmerja. Dejansko je bila tožnica nadomeščena z dvema drugima zaposlenima. Razlog naj bi bil v tem, da naj bi se zmanjšal seznam storitev, ki jih je tožena stranka opravljala za naročnika A. d.o.o. Po stališču sodišča prve stopnje naj bi šlo za poslovni razlog, ker naj bi tožena stranka opravljala le še storitve vzdrževanja prostorov in skrb za koordinacijo ter nemoteno delovanje delovnega okolja. Na tem delovnem mestu naj bi delavec opravljal dela, ki jih je že prej opravljala tožnica. B.B., ki sedaj opravlja delo namesto tožnice, je že pred tem v oktobru 2013 en teden nadomeščal tožnico, ki je bila v bolniškem staležu. Tožnica je prepričana, da gre za navidezno reorganizacijo in je bil namen tožnico odpustiti. Pri selitvi naročnika na novo lokacijo je tožnica aktivno sodelovala. V novih večjih prostorih je bila angažirana še varnostna služba. Očitno je šlo za razširitev delovnega področja ter za nadomestitev tožnice z drugim delavcem tožene stranke za isto delo. V novembru 2013 je morala tožnica natančno opisati seznam svojih delovnih opravil. Očitno se je tožena stranka pripravljala zamenjati tožnico z drugim zaposlenim in je skupaj z naročnikom pripravila reorganizacijo, ki pa to dejansko ni. Dejansko je šlo za razširitev delovnih opravil, ne pa za zmanjšanje obsega dela.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbi tožnice ter prereka njene navedbe ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Navaja, da se je naročnik odločil drugače organizirati izvajanje storitev varovanja in recepcijskih storitev tako, da tožena stranka za naročnika ne bo več izvajala storitev recepcije in telefonske centrale (ki jih je do konca leta 2013 izvajala tožnica), ampak bo izvajanje storitev prevzel nov izvajalec (varnostna služba), tožena stranka pa je za naročnika po 1. 1. 2014 izvajala le še storitev vzdrževanja prostorov in skrb za koordinacijo in nemoteno delovanje delovnega okolja pri naročniku. Po 1. 1. 2014 je tožena stranka razpisala novo delovno mesto skrbnika poslovnih prostorov ter se s tem prilagodila novim potrebam pri tem naročniku. Na navedenem delovnem mestu se opravljajo dela, ki ne sodijo v okvir delovnega mesta tožnice in jih tožena stranka od nje ni mogla pričakovati v okviru sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. V tem individualnem delovnem sporu je sodišče druge stopnje enkrat že odločilo s sodbo opr. št. Pdp 353/2015 z dne 18. 12. 2015, s katero je pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenim zahtevkom v celoti ugodilo. Vloženi reviziji tožene stranke je Vrhovno sodišče RS s sklepom opr. št. VIII Ips 88/2016 z dne 7. 6. 2016 ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v novo sojenje.

7. Predmet tega spora je presoja zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 3. 1. 2014, ki jo je tožena stranka tožnici podala na podlagi 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013). Poslovni razlog pomeni prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Delodajalec lahko skladno z drugim odstavkom 89. člena ZDR-1 delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Delodajalec mora za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi drugega odstavka 89. člena ZDR-1 v zvezi s drugim odstavkom 83. člena ZDR-1 dokazati predvsem, da je zatrjevani razlog utemeljen.

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 12. 2008 in 16. 12. 2008 na delovnem mestu receptor za nedoločen čas, delo pa je opravljala pri naročniku tožene stranke A.. Tožena stranka je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Iz obrazložitve odpovedi izhaja, da je tožena stranka konec leta 2013 od naročnika prejela obvestilo, da se bo s 1. 1. 2014 zmanjšal seznam storitev, ki jih tožena stranka zagotavlja naročniku. Tako so storitve recepcije in telefonske centrale (ki jih je opravljala tožnica) prešle na drugega izvajalca, tožena stranka pa izvaja le še storitve vzdrževanja prostorov in skrbi za koordinacijo ter nemoteno delovanje delovnega okolja. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov, z zaslišanjem direktorja naročnika ter tožnici predpostavljenega delavca, ugotovilo, da je B.B., ki je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto skrbnik poslovnih prostorov, prevzel le del nalog, ki jih je opravljala tožnica, naloge, ki jih ni prevzel, pa so se prenesle na naročnikovega novega zunanjega izvajalca (podizvajalca) - varnostno službo, prejel pa je tudi dodatne naloge, ki jih tožnica ni opravljala. Pritožbene navedbe, da je tožnica opravljala enaka dela in naloge kot B.B. in da je bila nadomeščena z dvema drugima zaposlenima, so zato neutemeljene.

9. V konkretni zadevi je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto receptorja. Pogodba o zaposlitvi ji je bila odpovedana zaradi spremembe seznama storitev pri naročniku A. in posledično prenehanja opravljanja receptorskih storitev pri tem naročniku. Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi je bil torej prenehanje izvajanja receptorskih storitev za določenega naročnika, ker se je naročnik s selitvijo na novo lokacijo odločil drugače organizirati izvajanje storitev varovanja in recepcijskih storitev. Iz tožničine pogodbe o zaposlitvi pa izhaja, da tožnica delo opravlja v pisarni na enotah naročnikov (množina!) oziroma v poslovnih enotah družbe (prvi odstavek III. člena pogodbe o zaposlitvi). Poslovni prostori naročnika A. so bili glede na vsebino pogodbe o zaposlitvi le eden od možnih krajev opravljanja dela.

10. Tožnica je glede na citirana določila svoje pogodbe o zaposlitvi delo lahko opravljala ne le v enoti naročnika A., ampak tudi drugje. Ker je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek in ugotoviti, ali je prenehala potreba po opravljanju dela receptorja glede na pogodbeno opredeljen kraj opravljanja dela, ter ponovno odločiti o zakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in s tem o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Datum zadnje spremembe:

01.02.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 353/2015
• VDSS sodba Pdp 1387/2014
• VDSS Sodba Pdp 374/2021