VDSS sodba Pdp 353/2015

Jedro

Tožnica je imela s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto receptorka za nedoločen čas. V pogodbi o zaposlitvi je določeno, da bo opravljala delo v pisarni na enotah naročnikov oziroma v poslovnih enotah družbe. Glavna dejavnost tožene stranke je posredovanje začasne delovne sile. Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana na podlagi 89. člena ZDR-1 zaradi spremembe seznama storitev pri naročniku in posledično prenehanja receptorskih storitev pri naročniku. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Tožena stranka namreč ni dokazala, da so prenehale potrebe po delu tožnice na delovnem mestu receptor. Sprememba organizacije dela pri naročniku, ob upoštevanju, da delavec sklene pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, katerega glavna dejavnost je posredovanje začasne delovne sile, ne more biti poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku, s katerem je tožnica uveljavljala nezakonitost izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reparacijo in intregracijo v celoti ugodilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi :

„ 1. Ugotovi se, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 3. 1. 2014, ki jo je tožena stranka dne 10. 1. 2014 podala tožnici, nezakonita in se razveljavi.

2. Ugotovi se, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 3. 1. 2014 ni prenehalo, temveč ji še traja. Tožena stranka je dolžna tožnici vzpostaviti delovno razmerje in ji v ustrezne evidence vpisati delovno dobo za obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, v 8 dneh pod izvršbo.

3. Tožena stranka je dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji obračunati bruto plačo od dneva prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela pri toženi stranki, od tega odvesti pripadajoče davke in prispevek ter tožnici izplačati neto znesek plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznega mesečnega zneska v plačilo, do plačila ter ji priznati tudi vse druge prejemke iz delovnega razmerja, vse v 8 dneh pod izvršbo.

4. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 900,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„1. Ugotovi se, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 3. 1. 2014, ki jo je tožena stranka dne 10. 1. 2014 podala tožnici, nezakonita in se razveljavi.

2. Ugotovi se, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 3. 1. 2014 ni prenehalo, temveč ji še traja. Tožena stranka je dolžna tožnici vzpostaviti delovno razmerje in ji v ustrezne evidence vpisati delovno dobo za celotno obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, v 8 dneh pod izvršbo.

3. Tožena stranka je dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji obračunati bruto plačo od dneva prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela pri toženi stranki, od tega odvesti pripadajoče davke in prispevke ter tožnici izplačati neto znesek plače skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznega mesečnega zneska v plačilo do plačila ter ji priznati tudi vse druge prejemke iz delovnega razmerja, vse v 8 dneh pod izvršbo.“

II. Tožnica sama krije svoje stroške.“

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Navaja, da za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ni bilo nobenih poslovnih razlogov, temveč je šlo za navidezno reorganizacijo, ki naj bi bila razlog za prenehanje delovnega razmerja. Dejansko je bila tožnica nadomeščena z dvema drugima zaposlenima. Razlog naj bi bil v tem, da naj bi se zmanjšal seznam storitev, ki jih je tožena stranka opravljala za naročnika A. d.o.o.. Po stališču sodišča prve stopnje naj bi šlo za poslovni razlog, ker naj bi tožena stranka opravljala le še storitve vzdrževanja prostorov in skrb za koordinacijo ter nemoteno delovanje delovnega okolja. Na tem delovnem mestu naj bi delavec opravljal dela, ki jih je že prej opravljala tožnica. B.B., ki sedaj opravlja delo namesto tožnice, je že pred tem v oktobru 2013 en teden nadomeščal tožnico, ki je bila v bolniškem staležu. Tožnica je prepričana, da gre za navidezno reorganizacijo in je bil namen tožnico odpustiti. Pri selitvi naročnika na novo lokacijo je tožnica aktivno sodelovala. V novih večjih prostorih je bila angažirana še varnostna služba. Očitno je šlo za razširitev delovnega področja ter za nadomestitev tožnice z drugim delavcem tožene stranke za isto delo. V novembru 2013 je morala tožnica natančno opisati seznam svojih delovnih opravil. Očitno se je tožena stranka pripravljala zamenjati tožnico z drugim zaposlenim in je skupaj z naročnikom pripravila reorganizacijo, ki pa to dejansko ni. Dejansko je šlo za razširitev delovnih opravil, ne pa za zmanjšanje obsega dela.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbi tožnice ter prereka njene navedbe ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Navaja, da se je naročnik odločil drugače organizirati izvajanje storitev varovanja in recepcijskih storitev tako, da tožena stranka za naročnika ne bo več izvajala storitev recepcije in telefonske centrale (ki jih je do konca leta 2013 izvajala tožnica), ampak bo izvajanje storitev prevzel nov izvajalec (varnostna služba), tožena stranka pa je za naročnika po 1. 1. 2014 izvajala le še storitev vzdrževanja prostorov in skrb za koordinacijo in nemoteno delovanje delovnega okolja pri naročniku. Po 1. 1. 2014 je tožena stranka razpisala novo delovno mesto Skrbnika poslovnih prostorov ter se s tem prilagodila novim potrebam pri tem naročniku. Na navedenem delovnem mestu se opravljajo dela, ki ne sodijo v okvir delovnega mesta tožnice in jih tožena stranka od nje ni mogla pričakovati v okviru sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. V tem individualnem delovnem sporu se presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 3. 1. 2014, ki jo je tožena stranka tožnici podala na podlagi 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013). Poslovni razlog pomeni prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Delodajalec lahko skladno z drugim odstavkom 89. člena ZDR-1 delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Delodajalec mora za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi drugega odstavka 89. člena ZDR-1 v zvezi s drugim odstavkom 83. člena ZDR-1 dokazati predvsem, da je zatrjevani razlog utemeljen.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 12. 2008 in 16. 12. 2008 na delovnem mestu receptor za nedoločen čas, delo pa je opravljala pri naročniku tožene stranke A. d.o.o.. Tožena stranka je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Iz obrazložitve odpovedi izhaja, da je tožena stranka konec leta 2013 s strani naročnika prejela obvestilo, da se bo s 1. 1. 2014 zmanjšal seznam storitev, ki jih tožena stranka zagotavlja naročniku. Tako so storitve recepcije in telefonske centrale (ki jih je opravljala tožnica) prešle na drugega izvajalca, tožena stranka pa izvaja le še storitve vzdrževanja prostorov in skrbi za koordinacijo ter nemoteno delovanje delovnega okolja. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov, z zaslišanjem direktorja naročnika ter tožnici predpostavljenega delavca, ugotovilo, da je B.B., ki je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto skrbnik poslovnih prostorov, prevzel le del nalog, ki jih je opravljala tožnica, naloge, ki jih ni prevzel, so odpadle na naročnikovega novega podizvajalca - varnostno službo, prejel pa je tudi dodatne naloge, ki jih tožnica ni opravljala. Sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo, da bi bil resnični razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov tožeči stranki osebne narave.

8. Tožnica je imela s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto receptorka za nedoločen čas. V III. členu pogodbe o zaposlitvi je določeno, da bo opravljala delo v pisarni na enotah naročnikov oziroma v poslovnih enotah družbe. Glavna dejavnost tožene stranke je posredovanje začasne delovne sile. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) v 1. členu določa, da ta zakon ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, med drugim tudi v skladu z Direktivo 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. 11. 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela. ZDR-1 v členih 59 do 63 ureja pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. V konkretni zadevi je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto receptorka. Pogodba o zaposlitvi ji je bila odpovedana na podlagi 89. člena ZDR-1 zaradi spremembe seznama storitev pri naročniku in posledično prenehanja receptorskih storitev pri naročniku. Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi je bil torej prenehanje izvajanja receptorskih storitev za naročnika, ker se je naročnik s selitvijo na novo lokacijo odločil drugače organizirati izvajanje storitev varovanja in recepcijskih storitev. Po oceni tožene stranke je zato obstajal realen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici.

9. ZDR-1 v določbah, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku (59. do 63. člen) posebej ne določa načina prenehanja pogodbe o zaposlitvi, zato veljajo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga določbe 89. člena ZDR-1. V skladu z drugim odstavkom 89. člena ZDR-1 delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V primeru, ko redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, je dokazno breme na njegovi strani (84. člen ZDR-1). Tožena stranka v obrazložitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi navaja, da je tožnica opravljala delo po pogodbi o zaposlitvi pri naročniku A. d.o.o., ki je s 1. 1. 2014 prenesel storitve, ki jih je opravljala tožnica na drugega izvajalca. Ker tožena stranka za tožnico ni našla drugega ustreznega dela, je nastopil utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

10. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da tožena stranka ni dokazala, da so prenehale potrebe po delu tožnice na delovnem mestu receptor. Sprememba organizacije dela pri naročniku, ob upoštevanju, da delavec sklene pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, katerega glavna dejavnost je posredovanje začasne delovne sile, ne more biti poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

11. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, tako glede reparacije, reintegracije, kot tudi glede same ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (5. alineja 358. člena ZPP).

12. Zaradi uspeha v pritožbenem postopku je pritožbeno sodišče odločilo tudi o stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP). Tožnica je upravičena do stroškov postopka v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008 in naslednji) in sicer: nagrada za postopek 400,00 EUR in nagrado za narok 500,00 EUR, skupaj 900,00 EUR.

Datum zadnje spremembe:

14.04.2016

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 558/2016
• VDSS sodba Pdp 1387/2014
• VDSS Sodba Pdp 374/2021