VDSS sodba Pdp 1387/2014

Jedro

Tožena stranka je na delovnem mestu sistemskega inženirja (za določen čas) na novo zaposlila delavca zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu, tožniku pa odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato ni bil podan utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja iz drugega odstavka 89. člena ZDR-1 za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožnik (ki je bil sicer zaposlen za nedoločen čas) bi lahko opravljal svoje delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in toženi stranki ne bi bilo potrebno na novo zaposliti delavca, iz razloga, ker je bila delavka na porodniškem dopustu. Delo iz pogodbe o zaposlitvi je dejansko še obstajalo in je imela tožena stranka še potrebo po delu sistemskega inženirja, delovna mesta je imela zasedena le formalno, ne pa tudi dejansko.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se glasi:

„1. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 7. 9. 2010 iz poslovnih razlogov, ki jo je tožena stranka 4. 9. 2013 izdala tožeči stranki, se razveljavi in se ugotovi, da je tožena stranka nezakonito odpovedala tožeči stranki pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

2. Ugotovi se, da ima tožeča stranka pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas in da ji delovno razmerje pri toženi stranki ne bo prenehalo po preteku 34-dnevnega odpovednega roka, to je z dnem 8. 10. 2013.

3. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo v delovno razmerje za nedoločen čas na delovno mesto sistemskega inženirja, v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, da ne bo izvršbe.

4. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki obračunati bruto plače, odvesti vse pripadajoče davke in prispevke in ji izplačati vse zapadle neto plače od prenehanja delovnega razmerja dalje, to je od 8. 10. 2013 dalje, do ponovne reintegracije v delovno razmerje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posamezne plače dalje do plačila, vse v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, da ne bo izvršbe.

5. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 493,85 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.“

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 7. 9. 2010 iz poslovnih razlogov, ki jo je tožena stranka 4. 9. 2013 izdala tožeči stranki, razveljavi in ugotovi, da je tožena stranka nezakonito odpovedala tožeči stranki pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (I/1. točka); da se ugotovi, da ima tožeča stranka pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas in da ji delovno razmerje pri toženi stranki ne bo prenehalo po preteku 34-dnevnega odpovednega roka, to je z dnem 8. 10. 2013 (I/2. točka); da je tožena stranka dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo v delovno razmerje za nedoločen čas na delovno mesto sistemskega inženirja, v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, da ne bo izvršbe (I/3. točka); da je tožena stranka dolžna tožeči stranki obračunati bruto plače, odvesti vse pripadajoče davke in prispevke in ji izplačati vse zapadle neto plače od prenehanja delovnega razmerja dalje, to je od 8. 10. 2013 dalje, do ponovne reintegracije v delovno razmerje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posamezne plače dalje do plačila, vse v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, da ne bo izvršbe.“ (I/4. točka). Odločilo je, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka (II. točka).

Tožnik vlaga pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka tožniku zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi spremembe poslovanja - reorganizacije, ker naj bi se pri toženi stranki zmanjšala potreba po delu enega delavca - sistemskega inženirja, zaradi česar je delo tožnika postalo nepotrebno in je bilo posledično delovno mesto tožnika sistemskega inženirja - ukinjeno. Tožena stranka naj bi dokazala obstoj poslovnega razloga s spremembo sistemizacije, ko naj bi se število delovnih mest sistemskega inženirja iz dosedanjih 8 zmanjšalo na 7 delavcev. Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi ob uporabi kriterijev. Sodišče je sledilo le enostranskim navedbam tožene stranke, prav tako pa je zatrjevani razlog - racionalizacija oziroma reorganizacija nastal že v začetku marca 2013, kar je navajala tudi zaslišana priča A.A.. Tožena stranka je bila tako prekludirana glede odpovedi. Formalna sprememba sistemizacije se je sicer zgodila šele s 1. 9. 2013, aktivnosti pa so potekale že v marcu 2013. Tožena stranka je na tožnika izvajala pritiske (zaposlitev na drugem delovnem mestu za določen čas itd.), šlo je za motiviranost nekaj ljudi, da tožnika odstranijo z delovnega mesta. Zato so tudi formalno reorganizirali službo in zmanjšali potrebe za eno delovno mesto sistemskega inženirja. Tožnik je navajal, da se njegov obseg dela in nalog ni zmanjšal, enako tudi ne obseg dela drugih sistemskih inženirjev. Če bi bilo preveč sistemskih inženirjev, tožena stranka ne bi potrebovala nadomestila novega delavca zaradi porodniškega dopusta odsotne delavke B.B., pri čemer je tožena stranka tudi po nadomeščanju delavke na porodniškem dopustu zaposlila za nedoločen čas C.C., ko je tožniku prenehalo delovno razmerje. Pred spremembo sistemizacije je bila tožena stranka seznanjena, da gre delavka na porodniško, kar sicer pomeni, da ostaja zaposlena, vendar dela sistemskega inženirja ne bo opravljala. Torej bi lahko to sicer enako delo opravljal tožnik v času porodniške odsotnosti tudi po reorganizaciji, vmes pa bi se lahko iskala rešitev. Navedeno je tožnik pojasnjeval tudi ob razgovoru s takratnim predsednikom uprave D.D. in E.E.. Edino logično bi tudi bilo, da bi tožniku ponudili drugo delovno mesto po spremembi sistemizacije, saj so šele tedaj lahko vedeli, kakšna bo reorganizacija.

Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožnika ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Tožnik v pritožbi uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki pa jih v obrazložitvi ne konkretizira oziroma ustrezno substancira. Glede pritožbenih navedb v zvezi z zmotno uporabo materialnega prava tožena stranka pri podaji pogodbe o zaposlitvi ni bila prekludirana. Rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni več predpisan (89/3 člen ZDR-1), zato tožena stranka ni mogla zamuditi izvedbo tega materialnega dejanja. Tudi sicer so protispisne pritožbene navedbe, da naj bi se sprememba sistemizacije začela že v marcu 2013. Pritožba se nepravilno sklicuje na izpoved priče A.A., ki je izpovedal, da so število zaposlenih zmanjšali v letu 2013, s tožnikom pa so pričeli razgovore v mesecu marcu 2013. V zvezi z zmotno in nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem pa tožnik ni konkretiziral, ampak je zgolj navedel, da je bil v času delovnega razmerja diskriminiran. Priči E.E. in F.F. sta očitek diskriminatorne obravnave tožnika zavrnili. Irelevanten je tožnikov ugovor, da tožena stranka naj ne bi izkazala, da se je obseg dela zmanjšal. Nepravilno je sklicevanje tožnika v zvezi z zaposlitvijo C.C., kar naj bi dokazovalo, da se obseg dela, ki ga je opravljal tožnik, ni zmanjšal. Sodišče je že večkrat pojasnilo, da so organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja v avtonomni sferi delodajalca. Ne obstaja več dolžnost delodajalca, da pred odpovedjo PZ preveri, ali je delavca mogoče zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delovnih mestih (89/3 člen ZDR-1), zato so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Niso podane pavšalno zatrjevane bistvene kršitve pravil postopka po določilih 2. odstavka 339. člena ZPP, pri čemer pritožba niti ne substancira konkretnih kršitev. Ob navedenem je pritožbeno sodišče ocenilo, da je sodišče ob pravilni in popolni ugotovitvi dejanskega stanja delno zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišče je izvedlo dokaze s prečitanjem listinske dokumentacije, ki sta jo predložili tožnik in tožena stranka ter zaslišalo tožnika, zakonito zastopnico tožene stranke mag. F.F. ter priče E.E. in A.A. in po izvedenih dokazih zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in posledično reintegracijo in reparacijo. Ugotovilo je, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki za nedoločen čas na delovnem mestu sistemski inženir, pri čemer mu je tožena stranka 4. 9. 2013 vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 4. 9. 2013.

Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1) v 89. členu ureja razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in med drugim določa, da so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (prva alineja 89. člena ZDR-1). Ob navedenem pa delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. ZDR-1 v 84. členu ureja dokazno breme in določa, da v primeru, če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, je dokazno breme na njegovi strani. Tožena stranka je sprejela Pravilnik o notranji organizaciji in Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest z veljavnostjo 1. 9. 2013. Ob reorganizaciji se je zmanjšala potreba po številu delavcev na delovnem mestu sistemski inženir v sektorju za informatiko in zavarovalno tehnologijo od 8 na 7 delavcev. Tožena stranka je pri določitvi presežnih delavcev upoštevala Kolektivno pogodbo za zavarovalstvo Slovenije (Ur. l. RS, št. 24/2011 - PKP), ki v 12. členu ureja način določitve presežnih delavcev in določa, da delavca delodajalec razvrsti po uporabi kriterijev. V primeru, da sta si vsaj delavca v kategoriji v razvrstitvi po posameznem kriteriju enaka, se za določitev presežnih delavcev uporabi zaporedno naslednji kriterij, po metodi izključevanja. Kriteriji se uporabijo na način, da se naslednji uporabi le, če prvi (predhodni) ni bil zadosten za razvrstitev. Upoštevajo se zlasti naslednji kriteriji:

- strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo in potrebna znanja in zmožnosti;

- delovne izkušnje;

- delovna uspešnost,

- delovna doba,

- zdravstveno stanje;

- socialno stanje delavca in

- če gre za starša treh ali več mladoletnih otrok ali za edinega hranitelja z mladoletnimi otroki.

Pri določitvi delavcev, katerih delo postane nepotrebno, imajo ob enakih kriterijih prednost pri ohranitvi zaposlitve tisti delavci s slabšim socialnim položajem (drugi odstavek). Kriterij upoštevanja delovnih izkušenj se upošteva ob enakih ali sorodnih delih. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (tretji odstavek). Kriterij delovne uspešnosti je mogoče uporabiti pri določanju presežnih delavcev le, če so vnaprej določena merila za njeno ugotavljanje in so vse uporabljene najmanj zadnjih 6 mesecev pred sprejemom programa razreševanja presežnih delavcev (četrti odstavek). Kriterij delovne dobe pomeni, da imajo prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci z daljšo delovno dobo (peti odstavek). Navedeno je ugotavljalo sodišče in pri tem ugotovilo, da je imel tožnik najmanj delovnih izkušenj, zato je bil on določen za presežnega delavca.

Tožena stranka je sprejela Pravilnik o notranji organizaciji in Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, oba z veljavnostjo 1. 9. 2013. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje glede na sprejeto sistemizacijo delovnih mest, tožena stranka ne potrebuje več 8 sistemskih inženirjev, temveč lahko delo opravlja zgolj 7 sistemskih inženirjev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob navedenem tudi ugotovilo, da je julija 2013 potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas C.C., ki je sicer nadomeščal delavko B.B. za čas porodniškega dopusta in je po oceni pritožbenega sodišča zmotno štelo, da je tožena stranka upravičeno ponovno zaposlila C.C. za nadomeščanje B.B., ki je sicer istočasno napovedala novo porodniško odsotnost. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno navedlo, da se je delovno mesto zmanjšalo le začasno v času odsotnosti delavke, potreba po enem delavcu pa preneha trajno. Vendar pritožbeno sodišče ocenjuje, da v kolikor bi se delo enega sistemskega inženirja zmanjšalo ob podaji odpovedi tožniku, tožena stranka ne bi na novo istočasno zaposlila na identičnem delovnem mestu C.C. za določen čas od 7. 10. 2013 do 7. 10. 2014, zaradi nadomeščanja odsotne delavke, ki ga je sicer angažirala še v času 34-dnevnega odpovednega roka tožniku, pri čemer je tožena stranka tožniku podala redno odpoved 4. 9. 2013. Razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi namreč ni sprememba sistemizacije z ukinitvijo enega delovnega mesta pač pa skladno s prvo alinejo 1. odstavka 89. člena ZDR-1 prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi delavca zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Delodajalec pa lahko odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V kolikor je tožena stranka na istem delovnem mestu sistemskega inženirja na novo zaposlila za določen čas delavca zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu, tožniku pa odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, po oceni pritožbenega sodišča ni bilo podanega utemeljenega razloga, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja iz drugega odstavka 89. člena ZDR-1, saj bi tožnik, ki je bil sicer zaposlen za nedoločen čas, lahko opravljal svoje delo pod pogoji iz svoje pogodbe o zaposlitvi in toženi stranki ne bi bilo potrebno na novo zaposliti C.C., iz razloga, ker je bila delavka B.B. na porodniškem dopustu. Dejansko je delo pod pogoji o zaposlitvi za tožnika - sistemski inženir, še vedno obstajalo, saj je bila B.B. na porodniškem dopustu. Tožnik bi torej lahko opravljal svoje delo iz pogodbe o zaposlitvi vsaj do vrnitve B.B.. Po vrnitvi delavke pa bi tožena stranka lahko ugotavljala prenehanje potreb po delu delavcev. Dejstvo, da je tožena stranka na istem delovnem mestu, kot ga je opravljal tožnik za nedoločen čas ponovno zaposlila C.C. sicer za določen čas za nadomeščanje, izkazuje, da je delo iz pogodbe o zaposlitvi dejansko še obstajalo in je imela tožena stranka še dejanske potrebe po delu sistemskega inženirja, delovna mesta je imela zasedena le formalno, ne pa tudi dejansko.

Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pri tem zmotno uporabilo materialno pravo iz drugega odstavka 89. člena ZDR-1, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika.

Sodišče je tožniku priznalo stroške postopka na podlagi določil 154. člena v povezavi s 154. členom ZPP. Glede na predmet spora je sodišče tožniku priznalo nagrado za postopek v znesku 193,70 EUR (tar. št. 3100), nagrado za narok (tar. št. 3102) v znesku 178,80 EUR, materialne stroške (tar. št. 6002) v znesku 20 EUR, 22 % DDV ter stroške prihoda stranke na sodišče v višini 15,00 EUR, kar skupaj znaša 493,85 EUR.

Pravdni stranki nista priglasili pritožbenih stroškov postopka, zato sodišče o njih ni odločalo.

Datum zadnje spremembe:

24.08.2015

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 353/2015
• VDSS sklep Pdp 558/2016
• VDSS Sodba Pdp 374/2021