<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Civilni oddelek

VSM sklep I Ip 312/2014
ECLI:SI:VSMB:2014:I.IP.312.2014

Evidenčna številka:VSM0022160
Datum odločbe:29.07.2014
Senat, sodnik posameznik:mag. Karolina Peserl
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
Institut:izvršba na delež družbenika - enoosebna d.o.o. - rubež sredstev družbe

Jedro

V tretjem odstavku 523. člena Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) je določeno, da se za družbo z enim družbenikom uporabljajo pravila o družbi z omejeno odgovornostjo, če ni drugače določeno. Tako premoženje gospodarske družbe ni tudi premoženje njenih družbenikov, zato družbeniki ne morejo prosto razpolagati z njim. V tej zvezi tudi ne gre spregledati, da odgovornost družbenika v enoosebnem d.o.o. ni drugače urejena kot v (navadnem) d.o.o.. Družbeniki so zgolj imetniki poslovnih deležev (v obravnavanem primeru je dolžnik imetnik enega deleža) in za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Odgovornost je mogoče razširiti le izjemoma in pod posebnimi zakonsko določenimi pogoji - takrat govorimo o spregledu pravne osebe. V obravnavanem primeru pa dolžnik ni pravna oseba, zatorej določb o spregledu pravne subjektivitete niti ni mogoče uporabiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v prvi alineji točke II izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka uvodoma citiranega sklepa odločilo, da se na podlagi delne sodbe Okrožnega sodišča v Celju P 677/2000 z dne 11. 4. 2003 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Celju Cp 285/2004 z dne 23. 3. 2005 in sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 277/2006 z dne 15. 10. 2008 ter pravnomočnega sklepa o izvršbi In 12/2012 z dne 6. 3. 2012, dovoljujeta dodatni sredstvi izvršbe v korist upnika mag. P. P. (v nadaljevanju upnik) zoper dolžnika V.Z. (v nadaljevanju dolžnik) v izterjavo izvršljive terjatve, kot izhaja iz I. točke izreka, in sicer izvršba na deležu dolžnika v družbi E d.o.o. iz L., ter izvršba z rubežem razpoložljivega dobroimetja, ki ga ima dolžnik na kateremkoli računu, skladu, akreditivu ali podobnem naslovu pri katerikoli organizaciji za plačilni promet v Republiki Sloveniji, v II. točki izreka pa je zavrnilo predlog upnika v delu, ki se nanaša na rubež sredstev, ki jih ima družba E d.o.o. na svojih računih pri organizacijah za plačilni promet, v delu, ki se nanaša na rubež sredstev dolžnika kot samostojnega podjetnika pri organizacijah za plačilni promet, ter v delu, ki se nanaša na priglašene izvršilne stroške v višini 10,00 EUR. Nadalje je sodišče v III. točki izreka zavrglo predlog upnika v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od zneska 68.914,83 EUR za obdobje od 1. 1. 2002 dalje do plačila, v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od zneska 2.625,93 EUR za obdobje od 1. 1. 2002 dalje do plačila, v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od zneska 721,67 EUR od 7. 5. 2003 dalje do plačila.

2. Zoper odločitev iz prve alineje II. točke izreka - ki se nanaša na zavrnitev predloga za rubež sredstev družbe E d.o.o., ki jih ima na svojih računih pri organizacijah za plačilni promet, se pritožuje upnik. V pritožbenem predlogu se zavzema za ugoditev predlogu za ustavno presojo členov 25 in 165 Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v zvezi z eno-osebnimi družbami ter za spremembo izpodbijanega dela sklepa na način, da se dovoli izvršba s prenosom denarnih sredstev, ki jih ima družba E d.o.o. pri organizacijah za plačilni promet, na račun upnika. Izpostavlja, da se z zavrnitvijo predloga, ki se nanaša na rubež sredstev, ki jih ima družba E d.o.o. na svojih računih pri organizacijah za plačilni promet, ne strinja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je dolžnik edini družbenik te družbe, hkrati pa je zmotno zaključilo, da so sredstva na računih te družbe last družbe in ne dolžnika. Upnik meni, da je potrebno v konkretnem primeru tudi za enoosebno d.o.o. smiselno uporabiti določbo 25. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki sodišču omogoča, da lahko na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) ali komanditni družbi (k.d.), neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi vpis v sodnem registru, s katerim lahko dokaže njegov status družbenika. V obravnavanem primeru torej upniku ni odgovorna družba, ampak je odgovornost na strani družbenika – dolžnika, ki je lastnik celotnega premoženja družbe, ker je le-ta zasebna lastnina. Ker je ta institut še vedno pravno nedorečen, upnik zaradi rešitve pravnega vprašanja, kako zagotoviti plačilo zoper družbenika enoosebne d.o.o. in vzpostavitve enotne sodne prakse, predlaga, da sodišče druge stopnje zahteva ustavno presojo členov 25 in 165 ZIZ. Pravno nevzdržno je namreč, da se rubi denarna sredstva, kot poslovni delež edinega družbenika na način, da se delež družbenika proda na javni dražbi. Opozarja na slabosti ureditve takšne prodaje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkušalo pravilnost izpodbijanega dela sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 366 istega zakona ter 15. členom ZIZ.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu med drugim odločalo tudi o predlogu upnika za rubež sredstev družbe E d.o.o. pri organizacijah za plačilni promet (prva alineja II. točke izreka). Upnikov predlog je zavrnilo sklicujoč se na 34. člen ZIZ, ki sicer omogoča, da lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti, vendar je predpogoj, da gre za stvar ali premoženje oziroma materialno pravico dolžnika in ne neke tretje fizične ali pravne osebe (32. člen ZIZ). Pojasnilo je, da je dolžnik edini družbenik zgoraj navedene družbe, vendar pa so sredstva na računih te družbe pri bankah last družbe in ne njenega družbenika. Takšnemu zaključku sodišče druge stopnje pritrjuje, glede na pritožbena izvajanja pa še dodaja:

6. Čeprav je dolžnik edini družbenik družbe E d.o.o., kar pravilno ugotavlja in pojasnjuje že sodišče prve stopnje, gre pri rubežu sredstev družbe, ki jih ima pri organizacijah za plačilni promet, kot je to v predlogu za dodatna sredstva izvršbe predlagal upnik, za sredstva na računu te družbe, ki je tretja oseba in se ne more enačiti z družbenikom oziroma šteti, da so sredstva družbe, ki jih ima ta pri organizacijah za plačilni promet, last družbenika. V tretjem odstavku 523. člena Zakonu o gospodarskih družbah(v nadaljevanju ZGD-1) je določeno, da se za družbo z enim družbenikom uporabljajo pravila o družbi z omejeno odgovornostjo, če ni drugače določeno. Tako premoženje gospodarske družbe ni tudi premoženje njenih družbenikov, zato družbeniki ne morejo prosto razpolagati z njim. V tej zvezi tudi ne gre spregledati, da odgovornost družbenika v enoosebnem d.o.o. ni drugače urejena kot v (navadnem) d.o.o. Družbeniki so zgolj imetniki poslovnih deležev (v obravnavanem primeru je dolžnik imetnik enega deleža) in za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Odgovornost je mogoče razširiti le izjemoma in pod posebnimi zakonsko določenimi pogoji - takrat govorimo o spregledu pravne osebe. V obravnavanem primeru pa dolžnik ni pravna oseba, zatorej določb o spregledu pravne subjektivitete niti ni mogoče uporabiti.

7. Upnik se je v pritožbi skliceval na določbo 25. člena ZIZ, ki sodišču omogoča, da lahko na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti d.n.o. ali k.d., neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi vpis v sodnem registru, s katerim lahko dokaže njegov status družbenika. Citirane določbe pa v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti, saj gre pri sporni družbi za d.o.o. (čeprav enoosebno) in ne d.n.o., poleg tega pa dolžnik ni pravna oseba, temveč fizična oseba.

8. Dodati je, da sodišče druge stopnje ni mnenja, da je del zakona, ki ga je pri odločanju moralo uporabiti, protiustaven, zato postopka ne bo prekinilo in ne začelo postopka za oceno njegove ustavnosti (prvi odstavek 23. člena Zakona o ustavnem sodišču).

9. Glede na vse zgoraj navedeno pritožba upnika ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ), zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v prvi alineji II. točke izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10.Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in členom 15 ZIZ).


Zveza:

ZIZ člen 25, 32, 34, 165.
ZGD-1 člen 523.
ZUstS člen 23, 23/1.
Datum zadnje spremembe:
12.11.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDcyMDEz