VDS odločba Pdp 657/96

Jedro

Če je za kršitev delovnih obveznosti po zakonu predviden izrek ukrepa prenehanje delovnega razmerja, sodišče izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja zaradi ugotovljenih olajševalnih okoliščin ne sme spremeniti v milejši ukrep (npr. javni opomin).

Če ni izkazana pozitivna prognoza, da delavec v disciplinske kršitve ne bo več zahajal, delodajalec ni dolžan disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja pogojno odložiti, tudi če so na strani delavca ugotovljene olajševalne okoliščine.

Izrek

Pritožba predlagateljice se zavrne kot neutemeljena.

Pritožbi udeleženke se ugodi in se odločba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zahtevek predlagateljice za razveljavitev sklepov druge udeleženke oziroma njene pravne prednice z dne 19.10.1979 in 3.12.1979 o izrečenem disciplinskem ukrepu prenehanje delovnega razmerja in zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja predlagateljice pri udeleženki, kot neutemeljen zavrne.

Obrazložitev

V tej zadevi je sodišče prve stopnje dne 5.3.1980 delno ugodilo takratnemu predlagateljičinemu zahtevku in spremenilo sklep zbora delavcev druge udeleženke z dne 3.12.1979, v zvezi s sklepom disciplinske komisije udeleženke z dne 19.10.1979, s katerim je bil predlagateljici izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja, tako da se predlagateljici za ugotovljeno hujšo kršitev delovne obveznosti, ker je po 2.7.1979 več kot petkrat zaporedoma neopravičeno izostala z dela, izreče disciplinski ukrep javni opomin.

Hkrati je sodišče predlagateljico reintegriralo v delovno razmerje na opravljanje njenih takratnih del pri udeleženki. Takšno odločitev je sodišče utemeljevalo z domnevnimi olajševalnimi okoliščinami na strani predlagateljice, ki naj bi prevladale tudi nad dejstvom, da je bila predlagateljica že disciplinsko predkaznovana.

Zoper odločbo sodišča prve stopnje sta se pravočasno pritožili obe udeleženki. Predlagateljica je v laični pritožbi smiselno uveljavljala pritožbene razloge napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter označevala izpodbijano odločbo za krivično, druga udeleženka pa se je smiselno pritoževala zaradi zmotne uporabe materialnega prava, češ da je prvostopno sodišče napačno presodilo ugotovljene olajševalne in oteževalne okoliščine in zato prišlo do napačne odločitve. Zato je predlagala spremembo izpodbijane odločbe v smeri zavrnitve zahtevka.

Takratno Sodišče združenega dela Republike Slovenije je kot pritožbeno sodišče z odločbo Sp 525/80, z dne 5.3.1980, pritožbo predlagateljice kot neutemeljeno zavrnilo, pritožbi udeleženke pa ugodilo in izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlagateljičin zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.

Zoper takšno pravnomočno odločbo je vložila predlagateljica v smislu določb 73. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 19/94) pravočasno revizijo. V revizijskem postopku je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom VIII Ips 129/95, z dne 23.4.1996, navedeno odločbo Sodišča združenega dela Republike Slovenije razveljavilo in vrnilo zadevo tukajšnjemu sodišču, da ponovno odloči o pritožbah obeh udeleženk zoper odločbo sodišča prve stopnje z dne 5.3.1980. Pri tem je revizijsko sodišče ugotavljalo, da je bilo v razveljavljenem pritožbenem postopku materialno pravo nepravilno uporabljeno, ker je pritožbeno sodišče svojo odločitev oprlo na določbe takratnega samoupravnega sporazuma druge udeleženke o pravicah in obveznostih delavcev v združenem delu, pri tem pa spregledalo, da je v spornem času pri drugi udeleženki veljal tudi pravilnik o delovnih razmerjih, sprejet na referendumu dne 8.12.1978, ki je možnost pogojne odložitve izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja drugače urejal, revizijske trditve o bistvenih kršitvah disciplinskega postopka zaradi domnevno napačne sestave disciplinske komisije udeleženke pri vodenju disciplinskega postopka zoper predlagateljico pa zavrnilo.

Ob ponovnem odločanju o pritožbah obeh udeleženk v tem sporu zoper odločbo sodišča prve stopnje z dne 5.3.1980 tukajšnje sodišče ponovno ugotavlja, da je pritožba druge udeleženke, oziroma njene pravne prednice, utemeljena, pritožba predlagateljice pa ni utemeljena.

Ob ponovni obravnavi obeh pritožb je prišlo tukajšnje sodišče, upoštevaje tudi zaključke in napotila revizijskega sodišča, do zaključka, da sodišče prve stopnje v tej zadevi ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev postopka in da je bilo ob izdaji izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje dejansko stanje glede vseh pravno relevantnih dejstev popolno ugotovljeno. Pred sodiščem prve stopnje zaslišane priče so prepričljivo pojasnile, da je predlagateljica od 2. do 11.7.1979 več kot petkrat zaporedoma neopravičeno izostala z dela in to kljub vnaprejšnjemu opozorilu nadrejenega delavca, da predlagateljica za ta čas ne more računati s koriščenjem letnega dopusta, ki ga je za tekoče koledarsko leto že v celoti izkoristila. V tak dokazni zaključek sodišča prve stopnje po vseh izvedenih dokazih dejansko ni mogoče dvomiti in predlagateljica v zvezi s tem v pritožbi ni navajala nobenih novih dejstev in dokazov. Prav tako je bilo pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno, da je predlagateljica starejša oseba, slabšega zdravstvenega stanja in slabše psihofizične kondicije, česar druga udeleženka v pritožbi ni zanikala. Hkrati pa je prvostopno sodišče ugotavljalo tudi, da je bil predlagateljici že predhodno v letu 1979 izrečen disciplinski ukrep javni opomin. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pa je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijane odločbe materialno pravo napačno uporabilo.

V času storitve v tej zadevi sporne disciplinske kršitve in izdaje spornih disciplinskih sklepov je veljal Zakon o združenem delu (Ur.l.

SFRJ št. 53/76), ki je v 2. odstavku 198. člena določal, da se zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki jo delavec stori s tem, da neopravičeno izostane z dela zaporedoma najmanj pet delovnih dni, izreče prenehanje delovnega razmerja. Ker je predlagateljica po 2.7.1979 več kot pet delovnih dni zaporedoma neopravičeno izostala z dela, je sodišče prve stopnje zakonito izrečeni disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja spremenilo v disciplinski ukrep javni opomin v nasprotju z gornjo zakonsko določbo. Pri udeleženki veljavni pravilnik o delovnih razmerjih, na katerega opozarja revizijsko sodišče in ki se v aktualnem delu nahaja tudi v sodnem spisu, je v 216. členu predvideval tudi možnost pogojne odložitve izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja. Glede na vse dejanske okoliščine, ki jih je v tej zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje, pa tudi pogojna odložitev predlagateljici izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja v tem primeru ni prišla v poštev, oziroma se udeleženki ne more očitati nezakonito ravnanje, ker se za pogojno odložitev izrečenega disciplinskega ukrepa v izpodbijanih sklepih ni odločila. Predlagateljičina disciplinska predkaznovanost le nekaj mesecev pred tem, ko ji je bil dne 15.1.1979 na disciplinski komisiji zaradi odklanjanja del izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja, ki je bil potem na predlagateljičin ugovor in ob prigovarjanju sindikata na ugovornem organu spremenjen v ukrep javni opomin ravno zaradi predlagateljičinega slabšega socialnega in zdravstvenega stanja ter izkazana samovoljnost, ko je po 2.7.1979 predlagateljica neopravičeno izostala kljub predhodnih opozorilom, da za izostanke nima kritja, gotovo ni mogla biti resna osnova za pozitivno prognozo predlagateljičinega vedenja v primeru pogojne odložitve spornega disciplinskega ukrepa. Ne glede na socialne in druge razmere na predlagateljičini strani pa druga udeleženka brez take realne pozitivne prognoze, da predlagateljica podobnih disciplinskih kršitev ne bo več ponavljala, zakonito izrečenega ukrepa prenehanje delovnega razmerja ni bila dolžna pogojno odlagati.

Glede na povedano je tukajšnje sodišče v skladu z določili 4. točke 373. člena ZPP pritožbi udeleženke ugodilo in izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlagateljičin zahtevek za razveljavitev spornih disciplinskih sklepov in ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri udeleženki kot neutemeljen zavrnilo.

Predlagateljičina pritožba se je ob tem izkazala za neutemeljeno in jo je zato sodišče zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• Sklep Ips 152/2003
• Sodba VIII Ips 44/2004
• Sodba VIII Ips 255/99