<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

sodba II U 150/2013
ECLI:SI:UPRS:2014:II.U.150.2013

Evidenčna številka:UM0011733
Datum odločbe:15.01.2014
Senat, sodnik posameznik:Jasna Šegan (preds.), Sonja Kočevar (poroč.), Vlasta Švagelj
Gabrovec
Področje:UPRAVNI POSTOPEK - KORUPCIJA
Institut:preprečevanje korupcije - postopek zaradi suma korupcije - vpogled v spis - pravica do vpogleda v spis

Jedro

Pravica do vpogleda v spis je samostojna pravica, ki jo v zvezi s postopki, ki tečejo pred Komisijo za preprečevanje korupcije, samostojno ureja Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije v 54. členu.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Komisije za preprečevanje korupcije, št. 0710-6/2013/2 (01013) z dne 5. 3. 2013 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Komisija za preprečevanje korupcije na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgla vlogo tožnikov za vpogled v spis št. 06210-263/2012-30 z obrazložitvijo, da v predmetni zadevi ne gre za upravno zadevo iz 2. člena ZUP. Navaja, da po petem odstavku 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ugotovitve o konkretnem primeru v postopku zaradi suma korupcije ali drugih kršitev po navedenem zakonu nimajo oblike upravne odločbe. Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Poslovnik) v tretjem odstavku 54. člena natančneje ureja pravico do vpogleda v spis v zvezi s postopki iz 3. alinee prvega odstavka 34. člena ZIntPK, kamor sodi tudi postopek zaradi suma korupcije. Iz navedene določbe pa jasno izhaja, da ne gre za postopek odločanja v upravni zadevi. Zahteva prosilca za dostop do informacij javnega značaja pa bo obravnavana v posebnem postopku.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da gre v primeru „Ugotovitev o konkretnem primeru v zadevi suma več koruptivnih ravnanj A.A., Župana Mestne občine Maribor, in povezanih oseb v povezavi s poslovanjem družbe B. d.o.o.“ za dokončni upravni akt. Odločitve v navedenem postopku imajo značaj upravnega akta v smislu 2. člena ZUP in s tem tudi iz 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), saj so bile izdane v okviru izvrševanja upravne funkcije in je z njimi odločeno o pravici oziroma obveznosti stranke. Po določbi 5. člena ZIntPK je Komisija za preprečevanje korupcije samostojen in neodvisen državni organ, torej ima položaj upravnega organa in je z zakonom ustanovljena za izvrševanje upravne funkcije države. V primeru ugotovitev komisije gre za ugotovitveno odločbo, ki jo je organ sprejel po pravilih ZUP in pomeni meritorno odločitev o domnevnih kršitvah dolžnosti s strani tožnika. Prav tako ZIntPK določa, da komisija pri svojih postopkih uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Podredno pa tožeča stranka meni, da gre v konkretnem primeru za t.i. drugo javno pravno zadevo iz 4. člena ZUP, kar pomeni, da je treba pravila upravnega postopka uporabljati smiselno ter v tem okviru tožeči stranki zagotoviti pravico do vpogleda v dokumente zadeve. Pri tem nedvomno gre za odnos med državo in posameznikom, ki nikakor nima značaja civilnega razmerja. Pravica vpogleda v spis je namenjena temu, da se vsakomur zagotovi učinkovito varstvo njegovih pravic ali pravnih koristi. Je namreč ena temeljnih pravic obrambe, ki so mednarodno uveljavljeni standard in izraža jamstvo ustavne ravni. Navedene pravice pa ni mogoče enačiti s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, kar izhaja tudi iz sodbe Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-16/10, Up 103/10. Tožeča stranka predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Ne strinja s trditvijo tožeče stranke, da gre v obravnavanem primeru za upravni akt. Ugotovitve komisije v skladu z določbo petega odstavka 13. člena ZIntPK ne pomenijo odločanja o odgovornosti udeleženih oseb in nimajo oblike upravne odločbe. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi III U 113/2012 z dne 9. 5. 2012. Sicer pa so bile v konkretnem primeru vse ugotovitve že javno objavljene na spletni strani komisije. Z ugotovitvami v konkretnem primeru tožena stranka tudi ni vsebinsko odločala o materialno pravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, temveč se je le opredelila do kršitev ZIntPK, česar pa ni mogoče enačiti z upravnim aktom v smislu 2. člena ZUS-1. Ugotovitve tako ne pomenijo odločanja državnega organa o materialno pravno določeni pravici ali dolžnosti v okviru izvrševanja upravne funkcije. Prav tako Poslovnik v 54. členu ločuje pravico do vpogleda v spis, če se le ta nanaša na zadeve, ki jih vodi po določbah ZUP, od primerov, ki jih vodi na podlagi 3. alinee prvega odstavka 34. člena Poslovnika, kamor sodi tudi postopek zaradi suma korupcije. V teh primerih se namreč za vpogled uporabljajo določbe ZIntPk, Poslovnika in predpisov, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja.

Tožba je utemeljena.

Komisija za preprečevanje korupcije je samostojen in neodvisen državni organ, ki z namenom krepitve učinkovitega delovanja pravne države in preprečevanja njenega ogrožanja s koruptivnimi dejanji v okviru in na podlagi zakonov samostojno izvršuje pristojnosti in opravlja naloge, določene v tem in drugih zakonih (5. člen ZIntPK). Kot izhaja iz ZIntPK in Poslovnika komisija v skladu s svojimi pristojnostmi vodi tri vrste postopkov: postopek odločanja v upravni zadevi, hitri prekrškovni postopek in postopek zaradi suma korupcije in drugih kršitev, navedenih v 3. alinee prvega odstavka 34. člena Poslovnika, skladno z ZIntPk in tem Poslovnikom, ki niso upravni postopki.

V zvezi s postopki zaradi suma korupcije in drugih kršitev, na kar se nanaša obravnavani upravni spor, komisija po končanem postopku izda načelno mnenje ali ugotovitve o konkretnem primeru, ki pa nimajo oblike upravne odločbe (peti odstavek 13. člena ZIntPK). Iz navedenega je zaključiti, da takšen postopek ni upravni postopek ter da mnenje ali ugotovitve komisije nimajo značaja upravne odločbe.

ZIntPK v 15. členu določa, da komisija pri svojih postopkih uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP, če z ZIntPK ni določeno drugače. Zoper odločbo komisije ni mogoča pritožba, dopusten pa je upravni spor. Prvi odstavek 15. člena ZIntPK torej pomeni splošno določbo glede procesnih pravil, ki se uporabljajo v postopkih, ki jih vodi komisija. Splošno pravilo je, da kolikor ni posebej z ZIntPK določeno drugače, komisija pri svojih postopkih uporablja določbe ZUP.

Pravica do vpogleda v spis je urejena v Poslovniku komisije. Ta v drugem odstavku 54. člena določa, da se v zadevah, ki jih komisija vodi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, vpogled v spis s strani posameznika, ki ima za to pravni interes, uveljavlja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, v zadevah prekrškovnega postopka pa po določbah zakona, ki ureja postopek o prekršku. Tretji odstavek 54. člena Poslovnika pa določa, da se v postopkih iz 3. alinee prvega odstavka 34. člena Poslovnika (v postopkih zaradi suma korupcije) za vpogled v spis uporabljajo določbe ZIntPK, predpisov, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja in Poslovnika. Vpogled v spis pred koncem predhodnega preizkusa prijave ni dopusten, razen v primeru, ko zakon določa drugače (četrti odstavek 54. člena Poslovnika). Iz navedene določbe Poslovnika je torej razvidno, da pravica do vpogleda v spis ni vezana na pogoj, da gre za upravno zadevo, prav tako Poslovnik pravice do vpogleda v spis ne prepoveduje, temveč jo izrecno omogoča.

Glede na navedeno je nepravilna odločitev tožene stranke, ko je vlogo tožeče stranke za vpogled v spis zavrgla z utemeljitvijo, da ne gre za upravno zadevo iz 2. člena ZUP. Sodišče se sicer strinja, da predmetni postopek ni upravni postopek, vendar pa pravice do vpogleda v spis ni mogoče vezati le na vprašanje ali gre za upravno zadevo ali ne. Pravica do vpogleda v spis je samostojna pravica, ki jo v zvezi s postopki, ki tečejo pred Komisijo za preprečevanje korupcije, samostojno ureja Poslovnik v 54. členu. Kot je sodišče že navedlo, ta pravico do vpogleda v spis daje, vendar pa pri tem določa omejitve. Tako je v skladu s prvim odstavkom navedenega člena komisija dolžna zagotoviti, da se pri vpogledu v spis ne razkrije identiteta prijavitelja ali podatkov, na podlagi katerih ga je mogoče identificirati. Omejitev je določena tudi v četrtem odstavku 54. člena Poslovnika, ki prepoveduje vpogled v spis pred koncem predhodnega preizkusa prijave. Nadalje Poslovnik napotuje tudi na uporabo določb predpisov, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja. Takšna predpisa sta Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) in Zakon o informacijskem pooblaščencu (ZInfP). Slednji v 12. členu ureja pravice strank do pregleda dokumentov, ZDIJZ pa tudi ureja obseg in način vpogleda v spis. Vsi navedeni predpisi (ZIntPK, Poslovnik, ZDIJZ, ZInfP) po mnenju sodišča pravico do vpogleda v spis specialno urejajo glede na določbo 82. člena ZUP, zato jih je treba upoštevati kot specialnejši predpis. Pri tem pa se določbe predpisov, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja, uporabijo smiselno, ob upoštevanju namena in predmeta postopkov po ZIntPK. Tožena stranka pa pri svoji odločitvi v izpodbijanem sklepu navedenih predpisov ni uporabila, temveč je izhajala zgolj iz ugotovitve, da v obravnavani zadevi ne gre za upravno zadevo.

Ker je tožena stranka v obravnavani zadevi napačno uporabila materialne predpise, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o zahtevi tožeče stranke za vpogled v spis.

Glede na to, da je sodišče tožbi ugodilo, je tožena stranka dolžna tožeči stranki na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka v pavšalnem znesku, ki v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu znaša 285,00 EUR, ker je sodišče o zadevi odločilo na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.


Zveza:

ZIntPK člen 15, 15/1.
Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije člen 54.
Datum zadnje spremembe:
20.05.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY1ODg0
http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*