VDSS sklep Pdp 85/2014

Jedro

Tožena stranka je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker zdravstvenega pregleda ni opravil in ker začasno (1 leto) ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Če delavec dela iz zdravstvenih razlogov (začasno) ne more opravljati in je nezmožen za delo, se ugotavlja upravičenost bolniškega staleža po predpisih s področja zdravstvenega zavarovanja, v kolikor pa je trajno nezmožen za delo, pa se ugotavlja invalidnost. Delodajalec ne more za delavca, ki nima posebne zdravstvene zmožnosti (začasne), kot tožnik, ugotavljati razloga nesposobnosti in mu iz tega razloga podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je tožnik izkazal temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetnost obstoja terjatve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: „Zadrži se učinkovanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi (zaradi razloga nesposobnosti) z datumom 19. 11. 2013, s katero je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 30. 7. 2012 sklenjeno s tožnikom in sicer do izdaje pravnomočne sodne odločbe v tej sporni zadevi. Tožena stranka je dolžna tožnika obdržati na delu za čas zadržanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pod pretnjo denarne kazni v višini 20.000,00 EUR, ki se bo v primeru kršitev te začasne odredbe izrekla na vsakokratni predlog tožnika.“ Zavrnilo je tudi predlog tožnika na povrnitev stroškov postopka v zvezi z začasno odredbo.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik zaradi nepopolno oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu tožnika za izdajo začasne odredbe oziroma v celoti razveljavi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter zadevo vrne v ponovno obravnavanje prvostopenjskemu sodišču. V sodni praksi je pri presoji utemeljenosti začasnih odredb res oblikovano stališče, da je obstoj terjatve izkazan, če bi iz spisovnih podatkov izhajalo, da je tožena stranka izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala iz očitno neutemeljenih razlogov ali če bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi očitno nezakonita. Ne izpodbija takšnega stališča, po mnenju tožnika pa je sodišče prve stopnje napačno presodilo takšen pravni standard. V konkretni zadevi je očitno, da je tožena stranka dejansko odpovedala pogodbo o zaposlitvi prav iz zdravstvenih razlogov in sicer zaradi začasne zdravstvene nesposobnosti opravljati določeno delo, kar je tudi po 90. členu ZDR-1 neutemeljen odpovedni razlog. V dokaz je bilo priloženo tudi zdravniško spričevalo z dne 9. 10. 2013 in obvestilo izbranemu zdravniku z dne 9. 10. 2013, v slednjem je celo navedeno, da je tožnik začasno nezmožen za delo do kontrole čez 1 leto. Iz spisovne dokumentacije je več kot s stopnjo verjetnosti izkazano, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prav iz neutemeljenega razloga začasne nezmožnosti za delo zaradi zdravstvenih razlogov. Tako iz dejstva po zgornjem stališču govorijo v prid utemeljenosti tožbenega zahtevka (začasne odredbe) in več kot s stopnjo verjetnosti izkazano in očitno, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz neutemeljenega razloga. Tožena stranka je zgolj navedla, da tožnik naj ne bi izpolnjeval pogojev po ZVZD-1 (dejansko zaradi zdravstvenega stanja), kar sicer tudi ne drži, saj je tožnik izpolnil vse obveznosti po ZVZD-1 in se tudi udeležil in opravil zdravstveni pregled. Tožnik se glede obstoja terjatve in drugih pogojev za izdajo začasne odredbe sklicuje na vse svoje navedbe, ki jih je že podal v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe. Navaja, da mu delovno razmerje še ni prenehalo in prilaga potrdilo o začasni zadržanosti od dela ter pojasnjuje, da ima 16. 1. 2014 ponoven zdravniški pregled. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na ugovor (pravilno na pritožbo) prereka navedbe tožnika in se sklicuje na navedbe v odgovoru na tožbo. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 366. členom ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

V individualnem delovnem sporu lahko sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje terjatve na podlagi 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. list RS št. 2/2004 in naslednji), po določbah Zakona o izvršbi (ZIZ, Ur. list RS št. 51/98 in naslednji), če ZDSS-1 ne določa drugače. ZIZ opredeljuje pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev (270. in 272.člen ZIZ) ter primeroma našteva vrste teh odredb (271. in 273. člen ZIZ).

Tožnik je podal predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. ZIZ v prvem odstavku 272. člena določa pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve in določa, da sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Po določilih drugega odstavka 272. člena ZIZ, mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakršnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatev onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. ZIZ v 273. členu določa, da sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja.

Tožena stranka je tožniku na podlagi 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. list RS št. 21/2013) dne 19. 11. 2013 izdala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Tožnik je vložil tožbo in uveljavljal nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, istočasno pa je podal predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi do pravnomočne odločitve sodišča v sporu. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo z obrazložitvijo, da tožnik v tej fazi postopka ni izkazal temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je verjetnosti obstoja terjatve. Sodišče prve stopnje je pri presojanju verjetnosti obstoja terjatve ugotavljalo ali je tožena stranka redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala iz očitno neutemeljenih razlogov ali če bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi očitno nezakonita. Ugotovilo je, da podatki v spisu zaenkrat ne nudijo opore takšni ugotovitvi ter da bo vprašanje zakonitosti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi predmet presoje v kontradiktornem postopku.

Razlog nesposobnosti je eden izmed razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ga definira 2. alinea prvega odstavka 89. člena ZDR-1 kot nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja (razlog nesposobnosti). Tožena stranka je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker zdravstvenega pregleda ni opravil in ker začasno (1 leto) ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Če delavec dela iz zdravstvenih razlogov (začasno) ne more opravljati, če je nezmožen za delo, se ugotavlja upravičenost bolniškega staleža v okviru predpisov s področja zdravstvenega zavarovanja, v kolikor pa je trajno nezmožen za delo, pa se ugotavlja invalidnost. Glede na navedeno delodajalec ne more za delavca, ki nima posebne zdravstvene zmožnosti (začasne), kot tožnik, ugotavljati razloga nesposobnosti in mu iz tega razloga podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je tožnik izkazal temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetnost obstoja terjatve.

Sodišče prve stopnje se glede na to, da je zavzelo stališče, da še ni izkazana verjetnost obstoja terjatve ni opredelilo do nadaljnjih pogojev, ki izhajajo iz določbe drugega odstavka 272. člena ZIZ.

Pritožbeno sodišče ne more samo odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe, saj bi s tem toženi stranki odvzelo možnost ugovora zoper odločitev. Glede na navedeno in v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek, da bo o predlogu ponovno odločilo ob pravilnih materialnopravnih izhodiščih. Pritožbeno sodišče še pripominja, da je sodišče prve stopnje postopalo napačno, ko je toženi stranki vročalo pritožbo tožnika zoper sklep o zavrnitvi predloga za začasno odredbo in štelo pritožbo kot ugovor ter se pri tem sklicevalo na prvi odstavek 58. člena ZIZ. Navedene določbe ZIZ se upoštevajo le v primeru, ko je predlogu za izdajo začasne odredbe ugodeno.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

17.03.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 842/2014
• VDSS sklep Pdp 949/2013
• VDSS sklep Pdp 412/2012