<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sodba VIII Ips 33/2010
ECLI:SI:VSRS:2011:VIII.IPS.33.2010

Evidenčna številka:VS3005063
Datum odločbe:03.10.2011
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Pdp 364/2009
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog

Jedro

Sodišče je ugotovilo, da je tožnik vedel za svoje dolžnosti, ki izhajajo tako iz zakona, kot tudi iz Pravilnika in same narave dela, pa teh dolžnosti ni izpolnjeval. Pri tem ni pomembno, ali je tožena stranka delovne obveznosti natakarja zapisala v formalnem aktu (Pravilniku) ali pa je svoje delavce z njimi seznanila ustno ali na kak drug način.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 15. 12. 2008 nezakonita in se razveljavi ter da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vpisati delovno dobo v delovno knjižico, plačati davke in prispevke iz delovnega razmerja in mu izplačati neizplačane plače za čas prenehanja delovnega razmerja skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožena stranka tožniku v odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala zgolj, da je izdajal in obračunaval gostom pijačo brez izstavljenega računa. Nižji sodišči sta v obrazložitvi navedli, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena, ker tožnik računov ni izdal, kar pa nasprotuje listinam v spisu, kjer so priloženi računi, iz česar sledi, da so bili tudi izdani. S tem naj bi bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 29/99 in nadaljnji). Navaja še, da je tožnik račune izdal, ni pa jih vročil gostom, ki so pustili denar na mizi in odšli, preden je to lahko storil. Sklicuje se na Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1, Ur. l. RS, št. 117/2006 in nadaljnji), ki ne določa, da se mora račun stranki vročiti, pač pa ga je potrebno le izdati. Čeprav tožnik računa ni mogel vročiti, ga je vseeno izdal in s tem izpolnil zakonske zahteve. Pravilnik za vodenje poslovanja tožene stranke z dne 18. 12. 2006 (v nadaljevanju Pravilnik), v 6. členu določa, da je natakar gostu dolžan vročiti račun po 83. členu ZDDV-1. Ta pa ne govori o vročitvi, ampak o vsebini računa. Ta pravilnik naj bi bil tudi neveljaven, saj tožena stranka ni dokazala, da ga je objavila, nižji sodišči pa se do tega ugovora tožnika nista opredelili. Neblokiranje računov ne predstavlja nobene kršitve, sploh pa tožena stranka tožniku tega niti ni očitala, ampak naj bi to dodalo sodišče samo.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Očitana bistvena kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana saj o odločilnih dejstvih ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov in med samimi temi listinami in zapisniki.

7. Glede vsebine in oblike odpovedi pogodbe o zaposlitvi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadaljnji) v 86. členu določa, da mora biti ta pisna, delodajalec pa mora v njej pisno obrazložiti odpovedni razlog ter opozoriti delavca na pravno varnost in njegove pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Oblika odpovedi ni predpisana. Iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 9. 1999 izhaja, da tožena stranka odpoveduje pogodbo o zaposlitvi tožniku, ker je ta dne 20. 11. 2008 pri opravljanju dela natakarja v restavraciji J. izdajal in obračunaval gostom pijačo brez izstavljenega računa in da je tožnik s tem kršil določbe Pravilnika, saj je natakar dolžan najprej blokirati izdano pijačo, ki jo odnese s šanka in gostu vročiti račun, česar pa tožnik ni storil. Iz tega sledi, da je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker tožnik izdane pijače ni blokiral in gostom ni izdal ter vročil računa.

8. Pravilnik tožene stranke izdajanje računov ureja v 6. členu, ki v prvem odstavku določa, da se računi izstavljajo po 81., 82. in 83. členu ZDDV-1. Določa tudi, da je natakar dolžan gostu vročiti račun po 83. členu ZDDV-1, če je končni potrošnik, v zadnjem odstavku pa, da mora natakar najprej blokirati račun in nato vzeti pijačo s šanka. Iz navedene določbe izhaja, da dolžnost delavca v zvezi z izdajanjem računov obsega več opravil, med njimi tudi blokiranje in vročitev računa. Pri tem ni pomembno ali zakon določa obveznost vročanja računov ali ne, saj lahko delodajalec tak postopek sam predpiše.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča (na katere je revizijsko sodišče vezano) izhaja, da dne 20. 11. 2008, ko je bila storjena očitana kršitev, tožnik ni blokiral dveh kav, postreženih na terasi, prav tako pa tudi ne čaja in malice v restavraciji, oziroma je to storil dve uri kasneje, in šele po opozorilu nadrejenega delavca, čeprav bi moral to storiti takoj ob postrežbi gosta, da računa gostom ni vročil in ga je izdal šele po tem, ko so gostje že odšli. Sodišče je nadalje ugotovilo tudi, da je tožnik vedel za svoje dolžnosti, ki izhajajo tako iz zakona, kot tudi iz Pravilnika in same narave dela, pa teh dolžnosti ni izpolnjeval. Pri tem ni pomembno, ali je tožena stranka delovne obveznosti natakarja zapisala v formalnem aktu (Pravilniku) ali pa je svoje delavce z njimi seznanila ustno ali na kak drug način. Ob ugotovitvi, da je tožnik te obveznosti (ki jih vsebuje Pravilnik) poznal, torej je za navodila delodajalca vedel, je tudi nepomembno, ali je tožena stranka Pravilnik ustrezno objavila ali ne, saj so bile tožniku njegove naloge v vsakem primeru znane. Delavec mora upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (32. člen ZDR). Neupoštevanje navodil pomeni kršenje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki je po 3. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (krivdni razlog). Glede na dejanske zaključke je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga tožniku v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 88. člena ZDR, utemeljena.

10. Glede na navedeno, revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.


Zveza:

ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3.
Datum zadnje spremembe:
30.01.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjYyMzYw