<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sodba VIII Ips 108/2008
ECLI:SI:VSRS:2009:VIII.IPS.108.2008

Evidenčna številka:VS3003643
Datum odločbe:09.03.2009
Področje:DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
Institut:javni uslužbenci - premestitev - kraj opravljanja dela

Jedro

Ker je sodišče ugotovilo, da eden od pogojev iz drugega odstavka 149. člena ZJU ni podan, je premestitvi tožečih strank utemeljeno štelo za nezakoniti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo odločbe tožene stranke, na podlagi katerih sta bili tožeči stranki razporejeni na drugo delovno mesto v drug organ (Ministrstvo za pravosodje). Ugotovilo je, da sta tožeči stranki zaposleni pri toženi stranki, ki ju je dolžna razporediti na ustrezno delovno mesto v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče ugotovilo, da je imel M. P. status vojaške osebe, V. T. pa civilne osebe. Vojaške osebe se lahko razporeja in premešča zgolj na podlagi Zakona o obrambi (ZObr - Ur. l. RS, št. 82/1994 in nadaljnji), 11. člena Pravil službe v Slovenski vojski (Ur. l. RS, št. 49/1996 in nadaljnji) ter sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Ker je tožena stranka M. P. premestila v drug organ na podlagi določb, ki jih o premestitvi vsebuje Zakon o javnih uslužbencih (ZJU - Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji), je ravnala nezakonito. Premestitvi obeh tožečih strank sta v nasprotju z drugim odstavkom 149. člena ZJU, ki določa, da je premestitev zaradi delovnih potreb dopustna le, če kraj opravljanja dela v primeru premestitve od dotedanjega kraja opravljanja dela ni oddaljen več kot 70 km (v primeru tožečih strank znaša ta razdalja v eno smer 76 km) oziroma več kot eno uro vožnje z javnim prevozom (čas trajanja vožnje v eno smer je 112 minut).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in ob deloma drugačnih razlogih potrdilo izpodbijano sodbo. V zvezi z odločitvijo, ki se nanaša na M. P., je obrazložilo, da je v ZObr urejeno razporejanje pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske znotraj istega organa, ni pa urejeno premeščanje delavcev v drug organ, za katero je potrebno v skladu s prvim odstavkom 88. člena ZObr uporabiti določila ZJU. Ocenilo je, da je novi kraj opravljanja dela od dotedanjega kraja dela oddaljen po najkrajši poti le 43,43 km, vendar za to, da premestitev ni dopustna, zadošča že obstoj enega od pogojev iz drugega odstavka 149. člena ZJU (čas trajanja vožnje z javnim prevozom). Revizijo je dopustilo, saj je ocenilo, da gre za pomembno pravno vprašanje, do katerega se Vrhovno sodišče še ni opredelilo (prva alineja prvega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004).

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Določilo drugega odstavka 149. člena ZJU je potrebno razlagati tako, da je premestitev dopustna, če je izpolnjen eden od pogojev (v konkretnem primeru kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot 70 km). V prid takšnemu tolmačenju je sodba Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski Soboti, Pd 70/2006. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek zavrne, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje sodišču druge stopnje.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožečima strankama, ki nanjo nista odgovorili.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Ker revizija ne uveljavlja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, v tem obsegu revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Jedro spora je razlaga določila drugega odstavka 149. člena ZJU, na podlagi katerega je premestitev zaradi delovnih potreb dopustna le, če kraj opravljanja dela v primeru premestitve od dotedanjega kraja opravljanja dela ni oddaljen več kot 70 km oziroma več kot eno uro vožnje z javnim prevozom. Ključnega pomena je vprašanje, kako tolmačiti v citiranem določilu uporabljeni veznik "oziroma". Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (DZS, 1994, str. 807) je pomen tega veznika trojen: 1. za vezanje (dveh) stavkov ali stavčnih členov, ki sta vsebinsko porazdeljena na dve prej omenjeni osebi, stvari ali skupini oseb, stvari (primer: moja otroka sta stara deset oziroma štirinajst let), 2. za popravek ali dopolnitev prej povedanega (prim.: ko je postal ravnatelj oziroma direktor) in 3. ali (prim.: spomenik naj bi postavili na trgu oziroma v parku). Od naštetih pomenov je za razlago drugega odstavka 149. člena ZJU primerna zgolj uporaba veznika "oziroma" v smislu pomena "ali". Tako je citirano določilo pravilno interpretiralo tudi sodišče druge stopnje, ki je presodilo, da določilo vsebuje alternativni pogoj (s čimer se sicer strinja tudi revizija). Navedeno pomeni, da premestitev ni dopustna že v primeru ugotovitve neizpolnjevanja enega od pogojev iz drugega odstavka 149. člena ZJU.

10. Izpodbijana sodba ugotavlja, da razdalja med dotedanjim in novim krajem opravljanja dela znaša 43,43 km, čas trajanja vožnje z javnim prevoznim sredstvom pa več kot eno uro v eno smer. Na tako ugotovljeno dejansko stanje je Vrhovno sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP). Ker je sodišče ugotovilo, da eden od pogojev iz drugega odstavka 149. člena ZJU ni podan, je premestitvi tožečih strank utemeljeno štelo za nezakoniti, ju zato razveljavilo in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki razporedi na ustrezno delovno mesto.

11. Revizija neutemeljeno uveljavlja, da bi bila interpretacija citiranega določila ZJU, kot jo je zavzelo sodišče druge stopnje, pravilna le v primeru, če bi se to določilo glasilo: "premestitev ni dopustna, če je kraj opravljanja dela v primeru premestitve od dotedanjega kraja opravljanja dela oddaljen več kot 70 km oziroma več kot eno uro vožnje z javnim prevoznim sredstvom". Primerjava besedila, ki ga ponuja revizija, z zakonskim besedilom pokaže, da sta besedili le slogovno različni (zakonsko besedilo dopustnost premestitve veže na obstoj negativnega pogoja, revizijski predlog pa nedopustnost premestitve veže na obstoj pozitivnega pogoja), medtem ko vsebinsko med njima ni razlike.

12. Revizija se v prid svojim navedbam neuspešno sklicuje tudi na sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski Soboti, Pd 70/2006. Vrhovno sodišče pri odločanju ni vezano na sodno prakso sodišča prve stopnje. Predmet revizijskega preizkusa je le konkretno izpodbijana sodba sodišča druge stopnje.

13. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.


Zveza:

ZJU člen 149.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yNzQzMA==