<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba II Ips 290/2012
ECLI:SI:VSRS:2013:II.IPS.290.2012

Evidenčna številka:VS0016354
Datum odločbe:05.09.2013
Opravilna številka II.stopnje:VSC Cp 835/2011
Senat:Anton Frantar (preds.), Aljoša Rupel (poroč.), Karmen Iglič Stroligo, dr. Mateja Končina Peternel, mag. Rudi Štravs
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - neposredna revizija - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - prometna nesreča

Jedro

Presoja odmere pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je bil dne 9. 10. 2007 udeležen v prometni nesreči, ki jo je povzročil Z. G. – zavarovanec toženke, ko je s svojim osebnim vozilom čelno trčil v tožnikovo vozilo. Tožnik je v prometni nesreči utrpel zelo hude telesne poškodbe.

2. Sodišče prve stopnje je odmerilo odškodnino za nepremoženjsko škodo na 61.800,00 EUR in po odštetju že plačane odškodnine v valoriziranem znesku 10.565,00 EUR tožniku prisodilo 51.235,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2008 dalje do plačila ter pravdne stroške. Tožbeni zahtevek je v presežku za plačilo nadaljnjih 53.765,00 EUR zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo in toženkino pritožbo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je tudi o pravdnih stroških.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se reviziji ugodi in se sodbi sodišča prve in druge stopnje razveljavi ter se zadeva vrne v novo sojenje, podrejeno pa, da se obe sodbi spremeni tako, da se tožniku prisodi nadaljnja odškodnina v znesku 53.200,00 EUR. Navaja, da bi mu nižji sodišči v obravnavani zadevi glede na katastrofalne posledice prometne nezgode takšno odškodnino morali prisoditi. Obširno ponavlja navedbe glede utrpelih telesnih bolečin, nevšečnosti med zdravljenjem, strahu, skaženosti in duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, ki so skladne z ugotovitvami obeh sodišč glede na izvedensko mnenje. Dodaja, da odmerjena odškodnina v primerjavi s podobnimi primeri zelo odstopa od načela pravične denarne odškodnine in se sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča VS002385.

5. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Izhodišče za odločanje o višini odškodnine so dejanske ugotovitve nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče po tretjem odstavku 370. člena ZPP vezano. Iz teh ugotovitev izhaja, da je tožnik v prometni nesreči utrpel hud pretres možganov, komo, ki je trajala približno 14 dni, pretrganje vranice, pretrganje v levem predelu ledvice, zrak v prsni votlini, zlom IX. levega rebra, odprt zlom leve golenice, zlom leve podlahtnice, presekanino na glavi, številne odrgnine in podplutbe po celem telesu.

8. Po presoji revizijskega sodišča je sodišče druge stopnje z odmero denarne odškodnine za prestane tožnikove telesne bolečine v višini 35.000,00 EUR, za strah v višini 3.000,00 EUR, za skaženost v višini 5.000,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 18.800,00 EUR pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine iz 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu, drugo pa terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine ter dejstvo, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljiva z njeno naravo in namenom. Upošteva torej objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.

9. Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih(1) pokaže, da je bilo to načelo pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, strah ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti pravilno upoštevano, prav tako je pritožbeno sodišče tudi pravilno upoštevalo tožnikovo starost v času škodnega dogodka (31 let). Rezultat te primerjave potrjuje primerno umeščenost tožnikove pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za navedene oblike nepremoženjske škode. Skupni odmerjeni znesek 61.800,00 EUR, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, predstavlja 62,7 takratnih povprečnih neto plač. Tako odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti tožnikove nepremoženjske škode. Tudi zneski odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode pravilno odsevajo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Tožnik ni navedel opravilne številke odločbe Vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje, zadeve z evidenčno številko VS002385, ki jo navaja tožnik, v bazi sodne prakse ni. Zatrjevana zmotna uporaba materialnega prava torej ni podana, revizijska zahteva za zvišanje prisojene odškodnine pa je neutemeljena.

10. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče tožnikovo revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

---.---

Op. št. (1): Primerjaj zadeve Vrhovnega sodišča II Ips 610/2005, II Ips 171/2005, II Ips 908/2008 itd.


Zveza:

OZ člen 168, 169, 179.
Datum zadnje spremembe:
29.10.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU4NDUw
http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*