<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sodba VIII Ips 558/2007
ECLI:SI:VSRS:2009:VIII.IPS.558.2007

Evidenčna številka:VS3003569
Datum odločbe:26.01.2009
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Jedro

Tožena stranka je sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi poslovnega, ekonomskega rizika poslovanja, ki je bil povezan z vsakokratnim obsegom naročil za znane kupce. To ni eden od zakonskih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in ga tudi ni mogoče šteti za razlog povečanega obsega dela.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenim zahtevkom in ugotovilo, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo 31. 3. 2005 in še vedno traja (za nedoločen čas) ter toženi stranki naložilo, da je dolžna tožnico pozvati nazaj na delo, jo prijaviti v socialno zavarovanje in ji obračunati in izplačati plače od 1. 4. 2005 dalje. Ugotovilo je, da je bila tožnica zaposlena na podlagi več pogodb o zaposlitvi za določen čas od 22. 5. 1997 do 31. 3. 2005. V nekaterih pogodbah razlog ni bil naveden, kasneje pa je kot razlog naveden povečan obseg dela. Pogodbe so bile sklenjene za delovno mesto pomožni delavec z enakim opisom dela in tožnica je ves čas dela pri toženi stranki opravljala enako delo: fugiranje in čiščenje. Po izpovedi vodje splošne službe in direktorja tožene stranke so potrebovali delavce in tudi tožnica bi bila še zaposlena, kolikor ne bi zbolela. Tožnice niso ponovno zaposlili, ker težkih del ni več mogla opravljati, čeprav se je obseg dela v letu 2005 še povečal in se je tudi število zaposlenih povečevalo. Ker ni šlo le za začasno povečan obseg dela, temveč so bile potrebe po delavcih stalne, ni bilo pogojev za sklenitev delovnega razmerja za določen čas.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopnega sodišča. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje. V pogodbah o zaposlitvi, sklenjenih po 14. 12. 2000, je naveden razlog začasno povečanega obsega dela, šele v pritožbi pa se je tožena stranka začela sklicevati na razlog izvrševanja dela, ki po svoji naravi traja določen čas. Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na dopustnost vezave časa veljavnosti pogodbe o zaposlitvi na posamezne pogodbe, sklenjene s kupci njenih proizvodov. Dejstvo, da je njeno poslovanje odvisno od naročil kupcev, ne pomeni, da ima ves čas le začasne potrebe po delavcih. Tak način dela predstavlja običajen poslovni riziko glede obsega dela, ki ga ni mogoče prevaliti na delavce in ne opravičuje zaposlovanja delavcev za določen čas. Tožena stranka je ves čas izkazovala potrebe po delu delavcev v enakem obsegu. Tudi s tožnico bi (ponovno) sklenili pogodbo o zaposlitvi, če ne bi zbolela, da ni šlo le za začasno povečan obseg dela pa dokazuje tudi dejstvo, da je tožena stranka namesto nje zaposlovala nove delavce.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da so se pogodbe o zaposlitvi sklepale za različna delovna mesta, in sicer za določene projekte glede na pogodbe o dobavi sanitarnih kabin, sklenjene s kupci. Ob sklenitvi pogodbe za dobavo sanitarnih kabin se je lahko predvidelo, koliko delavcev bo tožena stranka potrebovala in je nato sklepala ustrezne pogodbe za določen čas. Šlo je za pogoj, po katerem se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas iz prve in tretje alineje prvega odstavka 52. člena ZDR, za dela, ki so po svoji naravi trajala določen čas: izdelavo sanitarnih kabin za znane kupce.

V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 73/2007 - ZPP) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka tožnik ne uveljavlja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tem delu ni preizkušalo.

Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje, saj revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Tožnica je bila zaposlena pri toženi stranki na podlagi več pogodb o zaposlitvi za določen čas skoraj osem let. Do 31. 12. 2002 je pogoje za sklepanje delovnega razmerja za določen čas določal 17. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - ZDR90), po 1. 1. 2003 pa 52. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in nasl. - ZDR). Ker je sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas izjema, dopuščena le v primerih, ki so v naprej določeni v zakonu ali kolektivni pogodbi, je zakonitost pogodbe o zaposlitvi vezana na zakonitost razloga, ki je naveden v pogodbi. Na delodajalcu je, da v pogodbi o zaposlitvi navede dejansko obstoječ in zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Kolikor razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki ga je navedla tožena stranka v sporni pogodbi o zaposlitvi, dejansko ni obstajal, je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom.

Do 1. 1. 2001 v pogodbah o zaposlitvi s tožnico razlog sklenitve za določen čas sploh ni bil naveden, nato pa je kot razlog naveden začasno povečan obseg dela. Po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih je upoštevalo tudi sodišče druge stopnje, je tožena stranka sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi poslovnega, ekonomskega rizika poslovanja, ki je bil povezan z vsakokratnim obsegom naročil za znane kupce. Vendar to ni eden od zakonskih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in ga tudi ni mogoče šteti za razlog povečanega obsega dela. Temeljna dejavnost tožene stranke je proizvodnja sanitarnih kabin (celic) in za to je stalno potrebovala določeno število delavcev, tudi pomožnih. Dejstvo, da so tudi tožnico potrebovali skoraj osem let, in bi jo tudi še vnaprej, je težko razložiti kot le začasno povečan obseg dela. ZDR90 ni izrecno urejal časovne omejitve sklepanja delovnega razmerja za določen čas. ZDR pa v drugem odstavku 53. člena v povezavi s tretjo alinejo prvega odstavka 52. člena omeji začasnost na dve leti (v prehodnem obdobju tri leta, 237. člen ZDR). Revizijsko sodišče se zato strinja s presojo sodišča druge stopnje, da ni bil dokazan zatrjevani oziroma v pogodbah o zaposlitvi navedeni razlog za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas.

Pravilna je tudi presoja sodišča druge stopnje, da delodajalec ne more šele v sodnem postopku, in to šele v pritožbi, navajati drugih, novih razlogov za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Torej šele potem, ko sodišče ugotovi, da prvotno zatrjevani razlog ni utemeljen oziroma dokazan. Razlog je moral obstajati že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, in če je res obstajal, ni bilo nobene ovire, da bi bil kot tak naveden tudi že v pogodbi. V nasprotnem primeru je mogoče sklepati le, da ga dejansko ni bilo.

Neutemeljene in v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem so tudi navedbe v reviziji, da je tožnica sklepala pogodbe o zaposlitvi za različna delovna mesta. Kljub deloma različnim nazivom (pomožni delavec, pomožni delavec II in pomožni delavec I) je šlo vedno za delo pomožnega delavca in tožnica je ves čas opravljala enako delo: pomožna dela pri čiščenju in fugiranju kabin.

Končno je neutemeljeno tudi sklicevanje revizije, da je bilo delo tožnice vezano na izdelavo sanitarnih kabin za znane kupce. Kaj takega iz pogodb o zaposlitvi ne izhaja, tudi posredno ne. Lahko da je bil obseg poslovanja tožene stranke vezan na sklenjene pogodbe s kupci, vendar to neposredno ne more biti razlog za sklepanje pogodb o zaposlitvi z delavci le za določen čas.

Ker glede na navedeno revizijski razlog ni podan, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).


Zveza:

ZDR (1990) člen 17.ZDR člen 52, 54.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yNzM1NQ==