Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1cT1pZDoyMDEyMDMyMTEzMDU2NDQxJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJmRhdGFiYXNlJTVCVkRTUyU1RD1WRFNTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRGkmcGFnZT0wJnJvd3NQZXJQYWdlPTIw
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 960/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.01.2013neizrabljen letni dopust – nadomestilo – odškodninaPravica do odškodnine iz 166. člena ZDR se mora razlagati tako, da je delavec upravičen do nadomestila (termin Direktive 2003/88/ES) za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Za razlago, da je delavec ob prenehanju delovnega razmerja vedno upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, v naši zakonodaji ni podlage, take razlage pa ne zahtevajo niti cilji in namen Direktive o delovnem času. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni izkazan in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi. Bistveno je torej dejstvo, ali je imel delavec dejansko možnosti izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta ali pa je to možnost izgubil...

Izberi vse|Izvozi izbrane