<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sodba VIII Ips 316/2008
ECLI:SI:VSRS:2010:VIII.IPS.316.2008

Evidenčna številka:VS3004387
Datum odločbe:21.06.2010
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Pdp 897/2007
Senat:
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - uporaba kolektivne pogodbe - poskusno delo - trajanje poskusnega dela

Jedro

Uspešno opravljeno poskusno delo, če je dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi, je pogoj za nadaljevanje delovnega razmerja in ker je delavec v času trajanja v negotovem položaju, je potrebno šteti določbe KP dejavnosti o trajanju poskusnega dela na posameznih delovnih mestih za del minimalnih standardov, ki morajo biti upoštevani tudi v pogodbi o zaposlitvi. Ker po določbi KP dejavnosti poskusno delo za V. skupino zahtevnosti ne sme biti daljše od dveh mesecev, je pogodbeno določilo o trimesečnem poskusnem delu v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi št. 85/06 z dne 28. 9. 2006, za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki še traja, za vrnitev nazaj na delo ter za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja, vključno z obračunom in plačilom zapadlih zneskov plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da tožnik ni uspešno opravil poskusnega dela.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, toženi stranki pa naložilo, da tožnika vrne nazaj na delo ter mu prizna vse pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačo, ki bi jo prejel na podlagi nezakonito odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Ugotovilo je, da je bila s pogodbo o zaposlitvi presežena doba, ki jo za poskusno delo predpisuje Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva (KP dejavnosti, Ur. l. RS, št. 15/94 in naslednji) za dela V. skupine zahtevnosti (največ dva meseca) in je sodišče prve stopnje zmotno izhajalo le iz 125. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002), ki določa, da sme poskusno delo trajati največ šest mesecev.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je pravočasno revizijo vložila tožena stranka, ki uveljavlja revizijska razloga napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da gre pri poskusnem delu za pravico delodajalca, da preveri, ali je delavec usposobljen za delo, institut pa je tudi v korist delavca, da ugotovi, ali mu delo ustreza. Zaradi narave dela, ki je obsegalo strokovno delo zdravstvenega tehnika z varovanci je očitno, da je bilo v spornem primeru daljše poskusno delo v korist tako delavca kot delodajalca. Zakon o delovnih razmerjih iz leta 1994 (pravilno: 1990) ni urejal časovne omejitve poskusnega dela, ampak je ureditev prepustil kolektivnim pogodbam, medtem ko novi ZDR trajanje poskusnega dela omejuje na največ šest mesecev. Ob sklepanju KP dejavnosti namen pogodbenih strank ni bila ugodnejša ureditev tega instituta. V času poskusnega dela delavec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi kadarkoli, brez obrazložitve, v času trajanja mu pripadajo vse pravice. Stranki sta se za poskusno delo dogovorili s pogodbo o zaposlitvi in sporazumno določili trajanje. Tožnik se je strinjal, da traja poskusno delo tri mesece. Zato tožena stranka predlaga spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev zahtevka (pravilno: zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje), podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

6. Zaradi značaja revizije kot izrednega pravnega sredstva morajo biti revizijski razlogi v njej izrecno navedeni in tudi konkretizirani. Revizija sicer uveljavlja revizijski razlog bistvenih kršitev določb postopka, vendar jih ne konkretizira. Ker Vrhovno sodišče na bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne pazi po uradni dolžnosti, zgolj na podlagi pavšalno zatrjevanih bistvenih kršitev izpodbijane sodbe v tej smeri ni moglo (niti smelo) preizkusiti.

7. Materialno pravo je pravilno uporabljeno.

8. Tožnik in tožena stranka sta se s pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu V. skupine zahtevnosti dogovorila za poskusno delo v trajanju treh mesecev. Po izteku te dobe, podaljšane zaradi dopusta za en mesec, je tožena stranka tožniku na podlagi 4. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Sporno med strankama je vprašanje, ali je pogodbeno določilo o trimesečnem poskusnem delu v nasprotju z določbo prvega odstavka 7. člena ZDR, po kateri sta delavec in delodajalec pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v času trajanja delovnega razmerja dolžna upoštevati določbe tega in drugih zakonov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca oziroma ali je dvomesečno poskusno delo, določeno v KP dejavnosti za dela V. skupine zahtevnosti pravica, ki je ugodnejša od zakonske (največ šest mesecev).

9. Najprej je treba odgovoriti na vprašanje, ali je določbe (o poskusnem delu) KP dejavnosti, ki je bila sprejeta pred uveljavitvijo sedaj veljavnega ZDR, sploh mogoče upoštevati. Revizija namreč zatrjuje, da ob njeni sklenitvi, glede na tedanjo zakonsko ureditev poskusnega dela, stranki nista imeli namena tega instituta urediti za delavca ugodneje, kot zakon. V zvezi z vprašanjem veljavnosti določb kolektivnih pogodb, sprejetih pred uveljavitvijo ZDR, je stališče vrhovnega sodišča jasno. ZDR ob njegovi uveljavitvi veljavnih kolektivnih pogodb ni razveljavil. Prav tako tudi podlage za sklepanje kolektivnih pogodb ni na novo uredil, saj je v 245. členu izrecno ohranil v veljavi določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-90, Ur. l. RS, št. 14/90 in naslednji) in celo določbe Zakona o temeljnih pravicah iz delovnih razmerij (ZTPDR, Ur. l. SFRJ, št. 60/89 in naslednji) v členih, ki urejajo kolektivne pogodbe. Pravna podlaga za sklepanje (in uporabo) kolektivnih pogodb se z uveljavitvijo ZDR ni spremenila in so dotlej veljavne kolektivne pogodbe ostale še naprej v veljavi, v kolikor seveda niso v nasprotju s prisilnimi določbami ZDR, zlasti določbami o minimalnih pravicah delavca (1). Poskusno delo je v sedaj veljavnem ZDR urejeno nekoliko drugače, kot je bilo po prejšnjih predpisih. Ni več treba, da je predpisano vnaprej v splošnih aktih, temveč se o njem dogovorita delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi (prvi odstavek 125. člena ZDR). Poskusno delo sme trajati največ šest mesecev in se lahko podaljša za čas delavčeve začasne odsotnosti (drugi odstavek 125. člena ZDR). S KP dejavnosti je podrobneje določen najdaljši čas trajanja poskusnega dela in sicer glede na zahtevnost dela, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi: za dela, ki sodijo v V. skupino zahtevnosti, je določeno poskusno delo v trajanju največ dveh mesecev (6. člen KP dejavnosti). To pomeni, da je v KP dejavnosti določba o poskusnem delu za delavca ugodnejša in ker ni v nasprotju z zakonsko določbo (določeno je samo maksimalno trajanje), jo je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo.

10. Neutemeljena je revizijska navedba, da je daljše trajanje poskusnega dela tudi v interesu delavca, ker lahko na ta način preizkusi, ali mu delo ustreza in lahko med trajanjem brez obrazložitve odpove pogodbo o zaposlitvi. Brez obrazložitve lahko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi kadarkoli, ne le med poskusnim delom. Poskusno delo je v prvi vrsti institut, namenjen delodajalcu, da preizkusi, ali je delavec, s katerim sklepa pogodbo o zaposlitvi, sposoben opravljati delo v skladu z njegovimi pričakovanji. Če teh pričakovanj ne izpolni, mu ob izteku lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka. Uspešno opravljeno poskusno delo, če je dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi, je torej pogoj za nadaljevanje delovnega razmerja in ker je delavec v času trajanja v negotovem položaju, je potrebno šteti določbe KP dejavnosti o trajanju poskusnega dela na posameznih delovnih mestih za del minimalnih standardov, ki morajo biti upoštevani tudi v pogodbi o zaposlitvi (2). Ker po določbi KP dejavnosti poskusno delo za V. skupino zahtevnosti ne sme biti daljše od dveh mesecev, je pogodbeno določilo o trimesečnem poskusnem delu v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank.

11. Po četrtem odstavku 125. člena ZDR lahko delodajalec na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu ob poteku poskusnega dela izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Tožnikovo poskusno delo bi, če bi bilo dogovorjeno v skladu s 6. členom KP dejavnosti, poteklo (tudi, če se upošteva enomesečno podaljšanje zaradi letnega dopusta) najkasneje 31. 8. 2006. Ker je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana šele 28. 9. 2006, je ugotovitev sodišča druge stopnje o njeni nezakonitosti pravilna.

12. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je revizijsko sodišče zavrnilo.

---.---

Op. št. (1): Prim. sodbe VS RS VIII Ips 429/2006 z dne 27. 2. 2002, 129/2007 z dne 8. 4. 2008, VIII Ips 335/2007 z dne 13. 5. 2008 in druge.

Op. št. (2): Prim. sodbo VS RS VIII Ips 38/2003 z dne 3. 2. 2004.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2002) - ZDR - člen 7, 111, 111/1, 111/1-4, 125, 245
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) - člen 6
Datum zadnje spremembe:
29.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ2MDY3