UPRS sklep I U 1979/2014
Sodišče: | Upravno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Upravni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:UPRS:2015:I.U.1979.2014 |
Evidenčna številka: | UL0010347 |
Datum odločbe: | 06.01.2015 |
Senat, sodnik posameznik: | mag. Miriam Temlin Krivic (preds.), Petra Hočevar (poroč.), mag. Mira Dobravec Jalen |
Področje: | BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - TUJCI |
Institut: | brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost |
Jedro
Prosilec mora izpolnjevati vse pogoje, ki jih zakon določa, da se mu brezplačna pravna pomoč lahko dodeli, torej tudi pogoj oziroma svojstvo upravičenca iz 10. člena ZBPP.
Izrek
Tožba se zavrne.
Obrazložitev
Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem v zvezi z upravnim sporom, ki se vodi pred Upravnim sodiščem RS v Ljubljani, I U 1378/2014, zaradi dovoljenja za stalno prebivanje. Organ je ugotovil, da je tožnica državljanka Srbije, iz podatkov CRP in evidence E-RISK pa tudi izhaja, da tožnica nima prijavljenega stalnega oziroma začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Upravičenka do BPP bi lahko postala le v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da so po predpisih Republike Srbije slovenski državljani upravičeni do BPP, kar izhaja iz 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki ga je tudi povzel. Iz dokumentacije, pridobljene iz spisa Bpp 187/2014, izhaja, da v Republiki Srbiji zakona, ki bi urejal BPP v upravnem postopku nimajo in da BPP za državljane Republike Slovenije v upravnih sporih pred upravnim sodiščem v Republiki Srbiji ni posebej urejena niti v Ustavi ali posebnem zakonu niti z dvostranskim dogovorom med državama. Vzajemnost tako ne obstaja (tako tudi sodna praksa, npr. I U 1705/2013 z dne 12. 2. 2014). Organ je zato odločil, kot izhaja iz izreka odločbe.
Tožnica je v tožbi navedla, da ne živi v Sloveniji, zaradi česar tudi ne pozna zakonskih določb o izbrisanih v Sloveniji, med katere spada sama in njena hčerka A.A.. Slednja je bila rojena … na Jesenicah. Sklicevala se je na poslane dokumente, pozivala na pravičnost in smiselno predlagala ugoditev tožbi.
Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.
Tožba ni utemeljena.
Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, zanjo pa je organ navedel pravilne in izčrpne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še navaja:
Iz podatkov spisa izhaja (in kar je med strankama nesporno), da je tožnica državljanka Republike Srbije in da nima dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji. Prav tako tudi izhaja, da v Republiki Srbiji ni zakona, ki bi urejal brezplačno pravno pomoč v upravnem postopku, kakor tudi, da za državljane Republike Slovenije brezplačna pravna pomoč v upravnih sporih pred upravnim sodiščem v Republiki Srbiji ni posebej urejena v nobenem aktu (Ustavi, posebnem zakonu ali/oziroma v dvostranskem dogovoru med Srbijo in Slovenijo). To pa pomeni, da tožnica ne sodi med upravičence do BPP iz 10. člena ZBPP. Po 2. točki prvega odstavka tega člena so upravičenci po tem zakonu namreč tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji in osebe brez državljanstva (apatridi), ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji, po 3. točki pa drugi tujci pod pogojem vzajemnosti ali pod pogoji in v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. Vzajemnost iz 3. točke prvega odstavka pa je podana, če so po predpisih države tujca tudi slovenski državljani v državi tujca upravičeni do brezplačne pravne pomoči (tretji odstavek 10. člena ZBPP). Med te pa tožnica nedvomno ne sodi, čemur tudi ne oporeka. Navaja le, da glede na svoje slabo finančno stanje ter nepoznavanje prava potrebuje brezplačno pravno pomoč, s čimer pa drugačne odločitve ne more doseči. Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je sicer res uresničevanje sodnega varstva po načelu pravičnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP), vendar pa mora prosilec izpolnjevati vse pogoje, ki jih zakon določa, da se mu brezplačna pravna pomoč lahko odobri (2. člen ZBPP), torej tudi pogoj oziroma svojstvo upravičenca iz 10. člena ZBPP. Tako tudi naslovno sodišče v sodbi, I U 1705/2013 z dne 12. 2. 2014.
Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe zakonit, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 10.07.2015