<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

VSRS Sodba VIII Ips 174/2018
ECLI:SI:VSRS:2019:VIII.IPS.174.2018

Evidenčna številka:VS00028976
Datum odločbe:04.06.2019
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Sodba in sklep Pdp 80/2018
Datum odločbe II.stopnje:10.05.2018
Senat:Marjana Lubinič (preds.), mag. Marijan Debelak (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel, Borut Vukovič, mag. Irena Žagar
Področje:JAVNI USLUŽBENCI
Institut:plače javnih uslužbencev - razvrstitev v plačni razred - izplačilo razlike plače - veljavnost aneksa

Jedro

Sodišče druge stopnje je pri določitvi pravne podlage za izplačilo razlike v plači upoštevalo Aneks št. 2, ki je za delovno mesto kriminalistični inšpektor, ki se opravlja v nazivu kriminalistični inšpektor III, res določal izhodiščni plačni razred 30, z napredovanji pa 35. Vendar je navedena ureditev, kot pravilno opozarja toženka v reviziji, začela veljati 23. 7. 2016, torej po datumu premestitve tožnika. V času njegove premestitve, 1. 10. 2013, je Akt o sistemizaciji tožene stranke za delovno mesto kriminalistični inšpektor v nazivu kriminalistični inšpektor III določal izhodiščni plačni razred 29 in 5 napredovalnih razredov. Enako je določal tudi takrat veljavni peti odstavek 14. člena KPDU (ki je veljal od 9. 11. 2010 do 31. 12. 2015). Ker je bila plača tožnika ob premestitvi pravilno določena in izplačana, do razlike v plači za čas od 1. 10. 2013 do 30. 4. 2015 ni upravičen.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v I., III. in IV. točki izreka spremeni tako, da se pritožba tožnika tudi v tem delu zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške odgovora na pritožbo in revizijske stroške v skupnem znesku 401,63 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

III. Tožnik krije sam svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo za ugotovitev, da je plača tožnika v sklepu tožene stranke o premestitvi z dne 1. 1. 2010 in v aneksu št. 7 k pogodbi o zaposlitvi z dne 30. 9. 2013 določena nezakonito. S sodbo pa je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 2. 11. 2015 in sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 2. 12. 2015, da je tožena stranka dolžna obračunati in izplačati tožniku razliko premalo izplačane plače za obdobje od 12. 1. 2011 do 30. 9. 2013 med 44. in 46. plačnim razredom z zakonskimi zamudnimi obrestmi, za obdobje od 1. 10. 2013 do 30. 4. 2015 pa med 34. in 38. plačnim razredom.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v prvem odstavku II. točke izreka tako, da je razveljavilo sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 2. 12. 2015 v delu, v katerem je zavrnjena zahteva tožnika za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja glede določitve plače ob premestitvi dne 1. 10. 2013, v tretjem odstavku II. točke izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožniku za obdobje od 1. 10. 2013 do 30. 4. 2015 obračunati razliko premalo izplačane plače med 34. in 35. plačnim razredom, višji tožbeni zahtevek (za obračun in izplačilo plače do 38. plačnega razreda) zavrnilo in v III. točki izreka tako, da je tožnik dolžan povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 280,32 EUR (namesto 526,13 EUR). Pojasnilo je, da je bil Akt o sistemizaciji toženke v nasprotju s Kolektivno pogodbo za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (KPDU, Ur. l. RS, št. 60/2008 in naslednji), ki je v četrtem odstavku 14. člena za delovno mesto kriminalistični inšpektor III določala 30. plačni razred (in ne 29., kot je navedlo sodišče prve stopnje), z napredovanji pa 35. plačni razred (in ne 34.).

3. Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče s sklepom VIII DoR 118/2018 z dne 12. 7. 2018 ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pri odločitvi o zakonitosti sklepa Komisije za pritožbe z dne 2. 12. 2015 in določitvi pravne podlage za izplačilo razlike v plači za čas od 1. 10. 2013 do 30. 4. 2015 pravilno uporabilo materialno pravo.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je 14. člen KPDU, ki je začel veljati 17. 6. 2008, v petem odstavku za naziv kriminalistični inšpektor III določal izhodiščni plačni razred 29 in plačni razred z napredovanji 34. Šele z Aneksom št. 2 h Kolektivni pogodbi za državno upravo. uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del (Aneks št. 2, Uradni list RS, št. 51/2016), ki je začel veljati 23. 7. 2016, je bila v 2. členu nadomeščena tabela z novo uvrstitvijo uradniških delovnih mest in nazivov plačne podskupine C3, v skladu s katero je bil za naziv kriminalistični inšpektor III določen izhodiščni plačni razred 30 in plačni razred z napredovanji 35.

5. Tožnik je vložil odgovor na revizijo. V njem očita sodišču druge stopnje zmotno uporabo materialnega prava, ker naj pri določitvi plačnega razreda ne bi priznalo vseh doseženih plačilnih razredov napredovanj. Gre za navedbe, s katerimi tožnik dejansko izraža nestrinjanje s presojo sodišča druge stopnje o zavrnitvi njegove pritožbe. Teh navedb pa ni mogoče upoštevati, saj bi jih tožnik lahko uveljavljal le v posebnem predlogu za dopustitev revizije in kasneje v reviziji, če bi bila ta dopuščena, česar pa ni storil.

6. Revizija je utemeljena.

7. Na podlagi drugega odstavka 371. člena ZPP sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Obseg revizije se nanaša na I., III. in IV. točko izreka sodbe sodišča druge stopnje, s katerimi je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je razveljavilo sklep Komisije glede določitve plače ob premestitvi dne 1. 10. 2013 in toženki za obdobje od 1. 10. 2013 do 30. 4. 2015 naložilo obračunati in izplačati razliko premalo izplačane plače med 34. in 35. plačnim razredom, ter glede stroškov postopka.

8. Na podlagi 9. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002) je v aktih o sistemizaciji delovnih mest in nazivih pri uporabnikih proračuna pri določanju in obračunu plač obvezna uporaba plačnih razredov po tem zakonu. Glede policistov in uradnikov drugi odstavek 13. člena ZSPJS določa, da se delovna mesta oziroma nazivi v plačni podskupini C2 (uradniki v državni upravi, upravah pravosodnih organov in upravah lokalnih skupnosti) in C3 (policisti) uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti. Na podlagi četrtega odstavka 13. člena ZSPJS se delovna mesta oziroma nazivi v sistemizacijah uvrščajo v plačne razrede v skladu z uvrstitvijo v kolektivni pogodbi za javni sektor in kolektivno pogodbo, ki velja za uporabnika proračuna.

9. Tožnik je bil od 1. 10. 2013 dalje na lastno željo premeščen na delovno mesto kriminalistični inšpektor v uradniškem nazivu kriminalistični inšpektor III. Zoper odločbo tožene stranke o imenovanju v uradniški naziv kriminalistični inšpektor III z dne 30. 9. 2013 ni uveljavljal pravnega varstva, zato je ta postala dokončna in pravnomočna. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bil tožnik na podlagi Akta o sistemizaciji toženke in petega odstavka 14. člena KPDU pravilno uvrščen v 34. plačni razred ob upoštevanju 5 napredovanj, pri čemer je bil izhodiščni plačni razred 29. Zato ni upravičen do razlike v plači za čas od 1. 10. 2013 do 30. 4. 2015.

10. Sodišče druge stopnje je tožniku priznalo razliko v plači med 34. in 35. plačnim razredom za čas od 1. 10. 2013 do 30. 4. 2015. Sklicevalo se je na peti odstavek 14. člena KPDU, ki za delovno mesto kriminalistični inšpektor, ki se opravlja v nazivu kriminalistični inšpektor III določa izhodiščni plačni razred 30, z napredovanji pa 35 plačni razred. Ker je za ta naziv v Aktu o sistemizaciji tožene stranke določen izhodiščni plačni razred 29 in 5 napredovalnih razredov, naj bi bila ureditev plačnih razredov v Aktu o sistemizaciji glede delovnega mesta kriminalistični inšpektor III v neskladju s KPDU. Zato naj bi se uporabila določba petega odstavka 14. člena KPDU in naj bi bil tožnik upravičen do razlike v plači.

11. Sodišče druge stopnje je pri določitvi pravne podlage za izplačilo razlike v plači upoštevalo Aneks št. 2, ki je res določal za delovno mesto kriminalistični inšpektor, ki se opravlja v nazivu kriminalistični inšpektor III, izhodiščni plačni razred 30, z napredovanji pa 35. Vendar je navedena ureditev, kot pravilno opozarja toženka v reviziji, začela veljati 23. 7. 2016, torej po datumu premestitve tožnika. V času njegove premestitve, 1. 10. 2013, je Akt o sistemizaciji tožene stranke za delovno mesto kriminalistični inšpektor v nazivu kriminalistični inšpektor III določal izhodiščni plačni razred 29 in 5 napredovalnih razredov. Enako je določal tudi takrat veljavni peti odstavek 14. člena KPDU (ki je veljal od 9. 11. 2010 do 31. 12. 2015). Ker je bila plača tožnika ob premestitvi pravilno določena in izplačana, do razlike v plači za čas od 1. 10. 2013 do 30. 4. 2015 ni upravičen.

12. Odgovor na revizijsko vprašanje se torej glasi, da je sodišče druge stopnje pri odločitvi o zakonitosti dela sklepa Komisije za pritožbe z dne 2. 12. 2015 in določitvi pravne podlage za izplačilo razlike v plači za čas od 1. 10. 2013 do 30. 4. 2015 zmotno uporabilo materialno pravo.

13. Zato je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo ter sodbo sodišča druge stopnje v I., III. in IV. točki izreka spremenilo tako, da je pritožbo tožnika tudi v tem delu zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

14. Odločitev o stroških temelji na 154. in 155. členu ZPP. Ker je tožena stranka z revizijo uspela, ji mora tožnik povrniti stroške odgovora na pritožbo in revizijske stroške v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT, Ur. l. RS, št. 2/2015). Tožencu se priznajo stroški odgovora na pritožbo po tarifni številki 15/4 OT (375 točk x 0,459 = 172,125 EUR) in priglašeni stroški postopka z revizijo (375 točk x 0,6 + 2 % materialnih stroškov = 229,5 EUR). Tožnik krije sam svoje stroške odgovora na revizijo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (2002) - ZSPJS - člen 9, 13, 13/2, 13/4
Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del (2008) - člen 14, 14/4
Datum zadnje spremembe:
26.12.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzODcx