VSL Sklep II Ip 2168/2017

Jedro

Tretji odstavek 24. člena ZIZ kot dokaz o prehodu terjatve ne zahteva predložitve listine o samem prehodu, prenosu ali odstopu terjatve, temveč predložitev listine, ki dokazuje, da je bila terjatev prenesena oziroma je prešla na novega upnika.

Pojem "po zakonu overjena zasebna listina" je treba razlagati tako, kot to jasneje določa Zakon o pravdnem postopku v 2. točki prvega odstavka 431. člena, t.j. kot listino, na kateri je po zakonu (64. člen Zakona o notariatu) overjen podpis zavezanca.

Aktivno stvarno legitimirana je oseba, ki je kot nov upnik navedena v listini, s katero se dokazuje prehod terjatve, kolikor dolžnik ne uspe dokazati, da terjatev na novega upnika ni prešla.

Dolžnik se lahko upre prenosu terjatve bodisi zaradi narave terjatve, ki se prenaša, bodisi zaradi pravno zavarovanega zasebnega interesa.

Narava terjatve, ki se prenaša, in s tem dopustnost prenosa te terjatve, sodi v dolžnikovo zaznavno območje in se lahko o tem izreče brez vpogleda v temeljni pravni posel med odstopnikom in prevzemnikom. Glede preostalih razlogov neveljavnosti odstopa terjatve pa je treba izhajati iz izhodišča, da dolžnik ni stranka pogodbe, s katero se terjatev prenaša, in ima tako položaj tretje osebe. To pa pomeni, da mora v ugovoru navesti ne samo domnevno podlago ničnosti, ampak tudi v čem je njegov pravni interes za ugotovitev ničnosti teh pravnih poslov. Na ničnost se namreč lahko sklicuje zgolj tisti, ki ima pravni interes, torej tisti, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist (92. člen OZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije stroške sodne takse za pritožbo. V preostalem delu, in sicer za plačilo stroškov in nagrade zastopanja po začasnem zastopniku v pritožbenem postopku, pa se predlog dolžnika za povrnitev stroškov pritožbenega postopka zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi VL 140152/2013 z dne 27. 9. 2013, nadaljevalo z novim upnikom X (1. točka izreka sklepa) ter dolžniku ni priznalo stroškov, priglašenih v pritožbah z dne 24. 10. 2015 in 6. 6. 2016 ter v vlogah z dne 18. 4. in 19. 5. 2016 (2. točka izreka sklepa).

2. Dolžnik se je zoper sklep po začasnem zastopniku pravočasno pritožil. Uveljavlja vse pritožbene razloge in trdi, da novi upnik ni predložil ustrezne listine, ki bi utemeljevala njegov vstop v predmetni izvršilni postopek. Iz Pogodbe o odstopu terjatve z dne 12. 5. 2015 (v nadaljevanju Pogodba z dne 12. 5. 2015) ni mogoče s potrebno natančnostjo identificirati terjatve, ki naj bi bila predmet odstopa. Pod zaporedno št. 2742 priloge Pogodbe z dne 12. 5. 2015, se namreč navaja desetmestna številka pogodbe ter besedilo VL 123781/2012, VL 140152/2013, iz sklepa o izvršbi VL 140152/2013 pa je razvidno, da naj bi upnikova terjatev temeljila na verodostojni listini z oznako 099399. Prav tako bi se lahko na podlagi listin, ki jih je priložil upnik, sklepalo, da predmet prenosa na upnika niso bile posamezne konkretno opredeljene denarne terjatve, temveč je šlo za prenos vseh pravic in obveznosti iz pogodbenega razmerja med prvotnim upnikom in dolžnikom, v kar pa dolžnik ni privolil. Na takšno sklepanje napotujejo tudi navedbe novega upnika v vlogi z dne 6. 2. 2017, v kateri je ta izrecno navedel, da sodišču dostavlja kopijo pogodbe št. 1115184315, ki je predmet prenosa. Tudi v primeru, če bi upnik novemu upniku res odstopil posamezne terjatve iz Najemne pogodbe z dne 4. 4. 2011, pa je opozoriti, da iz navedene pogodbe lahko izvirajo po višini zelo različne terjatve, pri čemer pa v konkretnem primeru ni mogoče ugotovit, kolikšen del oziroma v kolikšni višini naj bi bile terjatve odstopljene. Predmet odstopa in njegovo dopustnost bi bilo tako mogoče preveriti zgolj z vpogledom v Kupoprodajno pogodbo z dne 8. 8. 2014 (v nadaljevanju Pogodba z dne 8. 8. 2014), ki se uporablja v primeru dvoma ali spora v zvezi z odstopljenimi terjatvami. Predložitev te listine je upnik zavrnil iz razloga, da gre za poslovno tajnost in ker listina ni pomembna za prenos terjatve. Upnik ni ustrezno in substancirano pojasnil, zakaj naj bi ta listina predstavljala poslovno skrivnost. Takšno naravo tudi ne more imeti celotna vsebina listine, predvsem ne v tistem delu, ki je relevanten za presojo v konkretni zadevi. V razmerju med strankama ni prostora za skrivanje lastnih poslovnih skrivnosti drugače kot s predlogom za izključitev javnosti ter z nasprotovanjem vpogledu v spis tretjim osebam. Kršeno je bilo načelo kontradiktornosti, saj je prav od razkritja listine z dne 8. 8. 2014 odvisna možnost dolžnika, da se brani pred upnikovim zahtevkom. Upnik v postopku tudi ni predložil originalni izvod oziroma overjeni prepis Pogodbe z dne 12. 5. 2015. Ta tudi ni bila sestavljena v obliki notarskega zapisa, temveč je notar overil zgolj podpisa zakonitih zastopnikov družbe Y na tej pogodbi. V tem primeru torej ne gre za javno listino, za katero bi veljala domneva resničnosti, kot izhaja iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 949/2000, pa taka listina tudi ne ustreza kategoriji po zakonu overjene zasebne listine v smislu tretjega odstavka 24. člena ZIZ. Overitev podpisa namreč pomeni zgolj potrditev njegove pristnosti, z overitvijo pa se ne potrjuje resničnost vsebine listine. Upnik torej zatrjevanega nasledstva ni izkazal s predložitvijo javne oziroma po zakonu overjene listine. Prav tako je napačna tudi odločitev o zavrnitvi povrnitve stroškov pritožb in vlog dolžnika. Dolžnik je z obema pritožbama uspel iz razloga, ker upnik oziroma novi upnik ni predložil verodostojne listinske dokumentacije. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da iz predložene Pogodbe o odstopu terjatev z dne 12. 5. 2015 (v nadaljevanju Pogodba z dne 12. 5. 2015) izhaja, da je prvotni upnik Y novemu upniku X odstopil terjatev, ki se izterjuje v tej zadevi, novi upnik pa jo je prevzel. Zato je novi upnik dokazal, da je terjatev, ki se v tem izvršilnem postopku izterjuje, prešla nanj, sodišče pa je na podlagi tretjega odstavka 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) dopustilo spremembo upnika.

5. Pravno podlago za dopustitev vstopa novega upnika v izvršbo namesto prvotnega upnika predstavlja tretji odstavek 24. člena ZIZ, ki določa, da nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj.

6. Sklep o dopustitvi vstopa novega upnika v postopek dolžnik izpodbija iz razloga, ker upnik ni predložil Pogodbe z dne 8. 8. 2014 ampak zgolj Pogodbo z dne 12. 5. 2014, ki pa ni ustrezna listina, ki bi dokazovala odstop, saj v njej terjatve, ki se prenašajo, niso določene niti določljive, prav tako upnik ni predložil originalnega izvoda oziroma overjenega prepisa te pogodbe, predložena pogodba pa tudi ne ustreza kategoriji po zakonu overjene zasebne listine, saj je na njej overjen zgolj podpis zakonitih zastopnikov prvotnega upnika.

7. Tretji odstavek 24. člena ZIZ kot dokaz o prehodu terjatve ne zahteva predložitve listine o samem prehodu, prenosu ali odstopu terjatve, temveč predložitev listine, ki dokazuje, da je bila terjatev prenesena oziroma je prešla na novega upnika.

8. Predložena pogodba citiranim zahtevam zadosti - v njej sta navedena novi upnik ter prvotni upnik po izvršilnem naslovu. Iz seznam prenesenih terjatev (Priloga št. 1 k Pogodbi z dne 12. 5. 2015) pa je mogoče tudi jasno identificirati terjatve, ki se prenašajo. Tako je pod zaporedno številko 2742 navedena št. pogodbe 1115184315 in VL številki 123781/2012 in 140152/2013. Upoštevajoč, da je VL številka določena centralno in enolično in jo spis obdrži tudi ob prehodu iz CoVL-a na matično sodišče, to pomeni, da je predmet prenosa tudi terjatev, ki se izterjuje v predmetnem izvršilnem postopku. Z navedbo VL številke so tako navedeni vsi potrebni podatki, ki omogočajo ločitev terjatve, ki se prenaša, od vseh drugih, to je dolžnik terjatve, njena višina in zapadlost. Logično je tudi, da se številka pogodbe razlikuje od številke verodostojne listine, ki je podlaga za predmetno izvršbo, saj je v predmetni zadevi verodostojna listina izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe. Iz Priloge št. 1 torej nedvoumno izhaja, da je predmet prenosa tudi terjatev, za izterjavo katere se vodi predmetni izvršilni postopek, kar med strankama pogodbe očitno ni sporno, glede na to, da se prvotni upnik prenosu ni uprl, zato razlagalno pravilo 2. člena Pogodbe z dne 12. 5. 2015¹ ne pride v poštev.

9. Pogodbo z dne 12. 5. 2015 so podpisali zakoniti zastopniki odstopnika in prevzemnika, priloženo pa je tudi potrdilo notarja, da sta zakonita zastopnika odstopnika lastnoročno podpisala to listino, pri čemer je bila njuna istovetnost ugotovljena na podlagi deponiranih podpisov. Ker je po prevladujoči novejši sodni praksi² pojem "po zakonu overjena zasebna listina" treba razlagati tako, kot to jasneje določa Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 2. točki prvega odstavka 431. člena, t.j. kot listino, na kateri je po zakonu (64. člen Zakona o notariatu) overjen podpis zavezanca (v obravnavanem primeru odstopnika terjatve, t.j. Y), predložena pogodba predstavlja ustrezno po zakonu overjeno listino (kvalificirano listino), s katero je novi upnik dokazal, da je terjatev prešla nanj. Nov upnik je Pogodbo z dne 12. 5. 2015 predložil v prepisu³, kar za dokazovanje prehoda terjatve zadostuje, saj dolžnik ni zahteval njene predložitve v izvirniku (107. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ)⁴.

10. Od izkazanosti prehoda aktivne procesne legitimacije v skladu s 24. členom ZIZ pa moramo razlikovati prehod aktivne stvarne legitimacije. Aktivno stvarno legitimirana je oseba, ki je kot nov upnik navedena v listini, s katero se dokazuje prehod terjatve, kolikor dolžnik ne uspe dokazati, da terjatev na novega upnika ni prešla⁵.

11. Dolžnik se lahko upre prenosu terjatve bodisi zaradi narave terjatve, ki se prenaša bodisi zaradi pravno zavarovanega zasebnega interesa.

12. Kot vsak ugovor dolžnika mora biti tudi ta substanciran, kar pomeni, da mora navesti dejstva, ki ga utemeljujejo in zanje predložiti dokaze.

13. Breme substanciranja je odvisno od možnosti dostopa do relevantnih informacij. Če stranka ne more poznati konkretnih dejstev, ki bi jih sicer morala zatrjevati, ker ležijo zunaj njenega zaznavnega območja, zadostuje že navedba splošnih in tudi zgolj domnevanih dejstev⁶.

14. Narava terjatve, ki se prenaša, in s tem dopustnost prenosa te terjatve, sodi v dolžnikovo zaznavno območje in se lahko o tem izreče brez vpogleda v temeljni pravni posel med odstopnikom in prevzemnikom. Glede preostalih razlogov neveljavnosti odstopa terjatve pa je treba izhajati iz izhodišča, da dolžnik ni stranka pogodbe, s katero se terjatev prenaša, in ima tako položaj tretje osebe.⁷ To pa pomeni, da mora v ugovoru navesti ne samo domnevno podlago ničnosti,⁸ ampak tudi v čem je njegov pravni interes za ugotovitev ničnosti teh pravnih poslov. Na ničnost se namreč lahko sklicuje zgolj tisti, ki ima pravni interes, torej tisti, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist (92. člen OZ).⁹ Tega trditvenega bremena pa dolžnik ni zmogel. Zato mu s tem, ko upnik na poziv sodišča ni predložil Pogodbe z dne 8. 8. 2014, ni bila kršena pravica do izjave.¹⁰

15. Na tak zaključek ne vplivajo niti v pritožbi zatrjevana domnevana dejstva, da je bil s Pogodbo z dne 8. 8. 2014 dogovorjen prenos pogodbe, v katerega dolžnik ni privolil, ki predstavljajo dopustno pritožbeno novoto, saj je bila dolžniku vloga upnika z dne 6. 2. 2017 vročena šele skupaj z izpodbijanim sklepom (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Namreč, tudi v kolikor bi bil v Pogodbi z dne 8. 8. 2014 dogovorjen prenos Najemne pogodbe z dne 4. 4. 2011, bi bil tak dogovor veljaven, le učinkoval bi šele, ko bi v prenos privolil dolžnik (122. člen OZ). V tem primeru bi, glede na vsebino Pogodbe z dne 12. 5. 2015, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, šteli, da s to pogodbo stranki uresničujeta svoj pogodbeni interes izražen v Pogodbi z dne 8. 8. 2014 v delu, v katerem se ta nanaša na prenos terjatve.¹¹ Za veljavnost in učinkovanje tega prenosa pa ni potrebna privolitev dolžnika.¹²

17. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka pravilna in zakonita.

18. Prav tako sodišče prve stopnje dolžniku pravilno ni priznalo stroškov, ki jih je dolžnik priglasil v pritožbah z dne 24. 10 2015 in 6. 6. 2016 ter v vlogah z dne 18. 4. in 19. 5. 2016. V delu, v katerem je s tem zavrnjen predlog za povrnitev stroškov in nagrade začasnega zastopnika, gre za stroške upnika in ne dolžnika. Stroške začasnega zastopnika dolžnika namreč predhodno krije upnik (peti odstavek 82. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker torej ti stroški dolžniku niso nastali, tudi ni upravičen do njihove povrnitve.¹³ Drugače je v primeru sodne takse za pritožbi. Strošek za plačilo sodne takse ni potreben strošek zastopanja, saj ga začasni zastopnik v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena Zakona o sodnih taksah ni dolžan plačati za tistega, ki ga zastopa. V kolikor sodno takso plača, gre torej za strošek zastopanega, v konkretnem primeru dolžnika. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tudi do njihove povrnitve dolžnik ni upravičen. Dolžnik je v postopku glede prehoda terjatve namreč propadel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi sicer ne gre za stroške, ki bi mu jih upnik neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Nov upnik je že v predlogu za vstop z dne 4. 9. 2015 navedel vsa dejstva in predložil dokaze, ki so omogočale odločitev o predlogu in je bila razveljavitev odločb sodišča prve stopnje na podlagi pritožb dolžnika posledica procesnih kršitev sodišča prve stopnje.

19. Glede na navedeno in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

20. Na podlagi enakih izhodišč je višje sodišče odločilo tudi o priglašenih stroških pritožbenega postopka. Zahtevano nagrado in stroške začasnega zastopnika je zavrnilo, saj ti stroški dolžniku niso nastalo. Stroške sodne takse pa je dolžan kriti sam, saj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Ta določa, da se v primeru dvoma ali spora v zvezi z odstopljenimi terjatvami uporablja Priloga k Pogodbi z dne 8. 8. 2014.
² Prim. VSL III Cp 3151/2005 z dne 29. 6. 2005 in II Ip 609/2017 z dne 15. 5. 2017.
³ Za prepis listine šteje tudi skenirana kopija (prvi odstavek 107. člena ZPP).
⁴ V pritožbi z dne 6. 6. 2016 je dolžnik zgolj opozoril, da je nov upnik predložil v spis zgolj fotokopijo notarsko overjene pogodbe.
⁵ Gre za ugovorni razlog iz 12. točke 55. člena ZIZ, o katerem se v predmetni zadevi, ko je že potekel rok za ugovor, odloča v postopku odločanja o spremembi upnika.
⁶ Povzeto po M. Dolenc, O vlogi informativnega dokaza v pravdnem postopku, Podjetje in delo, št. 6-7/2011.
⁷ Neutralnost njegovega položaja varujejo določila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).
⁸ Na ničnost sicer pazi sodišče po uradni dolžnosti, vendar le v okviru dejstev, ki jih navede stranka (prim. odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 348/2009 z dne 3. 12. 2009).
⁹ Prim. A. Polajnar Pavčnik v: Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), Ljubljana, GV Založba, 2003, 1. knjiga, str. 520-521.
¹⁰ Dejanski stan se v konkretni zadevi razlikuje od tistega, ki izhaja iz odločbe VSL II Cp 3401/2008, na katero se dolžnik sklicuje v pritožbi. Iz te odločbe izhaja, da je bila stranki kršena pravica do izjave, ker je sodišče odločilo mimo ponujenega trditvenega gradiva.
¹¹ Iz 2. člena Pogodbe z dne 12. 5. 2015 izhaja, da sklepata stranki to pogodbo skladno s Pogodbo z dne 8. 8. 2014, s katero je bila dogovorjena prodaja in odstop odstopnikovih terjatev na prevzemnika.
¹² Prim. M. Juhart v: Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), Ljubljana, GV Založba, 2003, 1. knjiga, str. 647.
¹³ Ob tem velja opozoriti, da se s to pritožbo odloča o stroških dolžnika in ne o upravičenosti začasnega zastopnika do povračila stroškov in nagrade za zastopanje dolžnika, ki jih predhodno krije stranka, ki je postavitev začasnega zastopnika predlagala, torej upnik.

Datum zadnje spremembe:

07.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Ip 423/2018
• VSL sklep II Cp 1887/2012
• VSL Sklep II Ip 3223/2017