<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS Sodba I U 1284/2016-8
ECLI:SI:UPRS:2017:I.U.1284.2016.8

Evidenčna številka:UP00002903
Datum odločbe:13.06.2017
Senat, sodnik posameznik:Zdenka Štucin (preds.), Alenka Praprotnik (poroč.), Marjanca Faganel
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - mladoletna oseba - obremenitev nepremičnin - služnost - obrazložitev odločbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje

Jedro

Ker je prvostopni organ svojo odločitev oprl na zaključek, da pogodba ni skladna z veljavno zakonodajo, saj roditeljska pravica ne more biti predmet pogodbenega razpolaganja, v nadaljevanju otrokovih koristi niti ni ugotavljal in se do tega v izpodbijani odločbi ni opredelil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je tako mogoče razbrati le kratek povzetek pogodbe, ki je predmet presoje, zaključek skrbnika za posebne primere, da ustanovitev dosmrtne služnosti na nepremičninah ni v korist otrok, zato s pogodbo ne soglaša, sklicevanje na 113. in 115. člen ZZZDR, ki urejata roditeljsko pravico in njen prenos, ter pavšalen in neobrazložen zaključek organa prve stopnje, da obremenitev nepremičnine ni v korist otrok. Presoje otrokovih koristi, ki je bistvena za odločitev o izdaji soglasja k pravnemu poslu, na kar pravilno opozori tožnica tako v pritožbi, kot tudi v tožbi, pa organ ni opravil. Dejansko stanje je ostalo glede relevantnih okoliščinah nepopolno ugotovljeno, obrazložitev izpodbijane odločbe pa je skopa in pomanjkljiva.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Centra za socialno delo Cerknica št. 1203-6/2015 z dne 28. 10. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo Center za socialno delo A. (v nadaljevanju prvostopni organ) ni podal privolitve k sklenitvi pogodbe o medsosedski pomoči pri varstvu, vzgoji, preživljanju in izobraževanju mladoletnih otrok (v nadaljevanju pogodba) za mladoletne B.B., C.C. in D.D. ter E.E. in F.F. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica podala predlog za odobritev pogodbe. Pogodba namreč vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, da se na nepremičnini št. *140/0 k.o. ..., v solasti tožnice in njenih treh hčera, vknjiži pravica dosmrtne služnosti stanovanja za F.F. in E.E. Ker so bile v predmetni zadevi pravice in koristi v navzkrižju, je bil B.B., C.C. in D.D. postavljen skrbnik za poseben primer, kar je v skladu s prvim odstavkom 213. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Skrbnik za poseben primer G.G. je dne 20. 10. 2015 pismeno izjavil, da bi bila ustanovitev dosmrtne služnosti na nepremičninah last mladoletnih hčera obremenitev nepremičnine, kar pa ni v korist mladoletnih otrok, zato soglasja k pogodbi ni dal. Prvostopni organ se v nadaljevanju obrazložitve sklicuje na 113. in 115. člen ZZZDR, po katerem starša sporazumno in skladno z otrokovo koristjo izvršujeta roditeljsko pravico, kadar eden od staršev ni več živ, pa roditeljska pravica pripada drugemu od staršev. Vanjo lahko poseže le sodišče ali pristojni center za socialno delo, sami starši pa se ne morejo odpovedati roditeljski pravici, niti je ne morejo prenesti na druge osebe. Upoštevaje navedeno pogodba ni skladna z veljavno zakonodajo, saj roditeljska pravica ne more biti predmet pogodbenega razpolaganja, zato prvostopni organ ni dal soglasja k njeni sklenitvi.

2. Drugostopni organ je tožničino pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. Kot podlago za odločitev je navedel določbe 109. 110. in 111. člena ZZZDR. Kot izhaja iz vsebine pogodbe, naj bi E.E. in F.F. v zameno za izključno rabo stanovanja, katerega solastnice so tožnica in njene tri mladoletne hčerke, na njune stroške obnovila stanovanje, pritožnici pa nudila pomoč na kmetiji in pri varstvu, vzgoji, preživljanju in izobraževanju njenih mladoletnih otrok. Prvostopni organ je zaključil, da pogodba ni skladna z veljavno zakonodajo, saj roditeljska pravica ne more biti predmet pogodbenega razpolaganja, s čimer se strinja tudi drugostopni organ. Ta dodaja, da imajo starši pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok. Skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok, te pravice in dolžnosti pa sestavljajo roditeljsko pravico, ki se ji starši ne morejo odpovedati, niti je ne morejo prenesti na tretjo osebo. Navedba tožnice, da odločba ni obrazložena, s čimer naj bi organ zagrešil bistveno kršitev določb postopka, ni utemeljena, saj je prvostopni organ pravilno citiral določbe ZZZDR, na katere je oprl svojo odločitev. Glede obravnave očitne koristi pa drugostopni organ pojasni, da je ob ugotovljenem dejstvu, da predložena pogodba ni skladna z veljavno zakonodajo, presoja koristnosti brezpredmetna. V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na imenovanje skrbnika doda, da je predmet tega postopka zgolj odločanje o zahtevku tožnice za izdajo soglasja k predloženi pogodbi.

3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in sodišču predlaga, da tožbi ugodi tako, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Toženi stranki naj tudi naloži povrnitev stroškov postopka. Neutemeljeno je stališče, da pogodba ni skladna z veljavno zakonodajo, ker roditeljska pravica ne more biti predmet pogodbenega razpolaganja. Roditeljska pravica ni bila predmet pogodbe, nikjer ni bila omenjena in se tudi v nobenem obsegu ni prenašala. S pogodbo bi si tožnica le zagotovila pomoč, ki jo potrebujejo tako ona sama kot njene hčerke ter njihovo celotno premoženje. E.E. in F.F. s sklenitvijo pogodbe ne bi pridobila pravic v razmerju do otrok, ampak le v razmerju do nepremičnine. V razmerju do otrok bi pridobila le obveznosti, katerih izpolnjevanje lahko zahtevajo pogodbene upravičenke. Glede na navedeno je mogoč zaključek, da je izpodbijana odločba nezakonita, saj temelji na napačni uporabi materialnega prava. Ker ne drži, da gre pri pogodbi za prenos roditeljske pravice, mora prvostopni organ utemeljiti, zakaj privolitev zavrača, ali pa privolitev dati. Podlaga za odločitev mora biti 111. člen ZZZDR, ki določa, da smejo starši s privolitvijo centra za socialno delo odsvojiti ali obremeniti stvari iz premoženja svojega otroka zaradi njegovega preživljanja, vzgoje in izobrazbe, ali če to zahteva kaka druga njegova korist.

4. Tožnica pojasnjuje, da bi z zakoncema E.E., F.F. sklenila pogodbo, po kateri bi ji pomagala v gospodinjstvu in pri otrocih ter v zameno za to popravila zapuščeno hišo, v kateri bi dosmrtno prebivala. Stranke pogodbe pričakujejo vzajemno solidarnost, trdnost razmerja, izpolnjevanje obveznosti ter obojestransko korist. Ker je tožnica ostala sama s tremi otroki in veliko kmetijo, brez moža, prav tako nima svojcev, ki bi ji bili zmožni pomagati, se je pomoč zakoncev E.E., F.F. izkazala kot nujno potrebna, zato se je tožnica tudi odločila za predmetno pogodbo. Stavbe, ki je predmet pogodbe, in ki naj bi jo poleg nudenja pomoči vzdrževala in obnavljala E.E., F.F. v zameno za brezplačno prebivanje v njej, ne uporablja nihče in je v zelo slabem stanju. Zato je potrebno takojšnje vlaganje in obnova, tega pa tožnica finančno ne zmore. Neupravičeno je pričakovati, da bosta E.E. in F.F. obsežno vlagala v hišo, po drugi strani pa bila soočena z možnostjo, da ju lahko vsak čas odslovijo z navadnim obvestilom. Za primer morebitnih nesoglasij imajo stranke pravico do uporabe običajnih pravnih sredstev. Prvostopni organ ni v izpodbijani odločbi niti z enim stavkom obravnaval očitne koristi, ki bi jo s sklenitvijo pogodbe imeli otroci. S tem je storil bistveno kršitev določb postopka. Odločitve se namreč ne da preizkusiti, saj ne vsebuje sestavin, ki jih določa 210. člen ter posledično 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Obrazložitev je ne le pomanjkljiva, temveč je sploh ni in tako onemogoča oz. omejuje učinkovito varstvo pravic tožnice v predmetnem postopku. Tožnica je tudi mnenja, da izjava skrbnika za posebne primere G.G. ni objektivna. Gre za upokojenega delavca Centra za socialno delo A., ki samo sledi neobrazloženim zaključkom prvostopnega organa. Skladno z 218. členom ZZZDR pa bi moral upoštevati predvsem potrebe in koristi otrok. Zato predlaga, da se skrbnika za poseben primer razreši in se postavi novega skrbnika, ki je nepovezan s prvostopenjskim organom in bo lahko objektivno utemeljil svojo odločitev.

5. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, na tožbo pa po vsebini ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. Med strankama je v predmetni zadevi sporno, ali prvostopni organ z izpodbijano odločbo pravilno in zakonito ni odobril pogodbe, s katero bi bila na nepremičnini, ki je v lasti tožnice in njenih treh mladoletnih hčera, vknjižena pravica dosmrtne služnosti stanovanja za osebi E.E. in F.F. V zameno za izključno rabo stanovanja, naj bi zakonca E.E., F.F. pritožnici nudila pomoč na kmetiji in pri varstvu, vzgoji, preživljanju in izobraževanju njenih mladoletnih hčera.

8. Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) ima v skladu z določbo 111. člena ZZZDR z odločbo, izdano v upravnem postopku, pristojnost odločiti ali soglaša s pravnim poslom, katerega rezultat je obremenitev premoženja otroka. Premoženje otroka se lahko odsvoji ali obremeni samo zaradi preživljanja, vzgoje in izobrazbe otroka ali če to zahteva kaka druga otrokova korist. Na podlagi prvega odstavka 5.a člena ZZZDR morajo starši, druge osebe, državni organi in nosilci javnih pooblastil v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom, skrbeti za otrokovo korist. CSD je dolžan storiti potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo otrokovih premoženjskih in drugih pravnih koristi (119. člen ZZZDR). Pri odločanju o odobritvi pravnega posla je torej glavno vodilo zasledovanje otrokove koristi.

9. Otrokova korist je nedoločen pravni pojem. Njegova okvirna vsebina je zajeta v drugem odstavku 5.a člena ZZZDR, ki določa, da starši delajo v otrokovo korist, če zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki ga okolje sprejema in odobrava, in ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka ob upoštevanju njegove osebnosti in želja. V posameznem primeru pa ga dopolnjujejo konkretne ugotovitve o starših, o njihovem odnosu do otroka, o njihovih vzgojnih in moralnih kvalitetah, o bivalnih razmerah, o potrebah otroka, o njegovem odnosu do staršev, o navezanosti med staršem in otrokom, o otrokovih željah in drugih okoliščinah tega primera.

10. Kot pravilno navaja tožnica, v obravnavanem primeru tožena stranka ni pojasnila zakaj sklenitev pogodbe ni v otrokovo korist. Sklicuje se namreč na to, da se s pogodbo prenaša roditeljska pravica, da roditeljska pravica ne more biti predmet pogodbenega razpolaganja, zato pogodba ni skladna z veljavno zakonodajo in je presoja koristnosti brezpredmetna.

11. Sodišče najprej pojasnjuje, da roditeljska pravica pomeni, da morajo starši svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast in usposobitev za samostojno življenje in delo. Sestavljajo jo tako pravice kot dolžnosti staršev, da skrbijo za življenje, skladen osebnostni razvoj ter za pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Drži, da je roditeljska pravica osebna pravica obeh staršev, ki je sama ne moreta prenesti na tretjo osebo. Vendar pa se sodišče ne strinja z zaključkom organov, da želi tožnica v obravnavanem primeru s pogodbo prenesti roditeljsko pravico. Tega iz vsebine pogodbe ni mogoče razbrati. Kot navaja tožnica, si s pogodbo zagotavlja pomoč, ki jo potrebuje tako tožnica sama, kot njene mladoletne hčerke in njihovo premoženje. Iz pogodbe je mogoče razbrati, da E.E. in F.F. pridobita pravice v razmerju do nepremičnine, ne pa tudi v razmerju do otrok. Zaključek tožene stranke, da gre pri pogodbi za prenos roditeljske pravice, zato ni pravilen.

12. Ker je prvostopni organ svojo odločitev oprl ravno na zaključek, da pogodba ni skladna z veljavno zakonodajo, saj roditeljska pravica ne more biti predmet pogodbenega razpolaganja, v nadaljevanju otrokovih koristi niti ni ugotavljal in se do tega v izpodbijani odločbi ni opredelil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je tako mogoče razbrati le kratek povzetek pogodbe, ki je predmet presoje, zaključek skrbnika za posebne primere, da ustanovitev dosmrtne služnosti na nepremičninah ni v korist otrok, zato s pogodbo ne soglaša, sklicevanje na 113. in 115. člen ZZZDR, ki urejata roditeljsko pravico in njen prenos, ter pavšalen in neobrazložen zaključek organa prve stopnje, da obremenitev nepremičnine ni v korist otrok. Presoje otrokovih koristi, ki je bistvena za odločitev o izdaji soglasja k pravnemu poslu, na kar pravilno opozori tožnica tako v pritožbi, kot tudi v tožbi, pa organ ni opravil. Dejansko stanje je ostalo glede relevantnih okoliščinah (ali je sklenitev pogodbe v otrokovo korist) nepopolno ugotovljeno, obrazložitev izpodbijane odločbe pa je skopa in pomanjkljiva. Prvostopni organ naj zato v ponovnem postopku ugotovi, ali je sklenitev pogodbe v korist treh mladoletnih hčera tožnice. Predvsem naj presodi vsebino sporne pogodbe in se do nje opredeli. Razišče naj dejansko stanje in po potrebi opravi ponovno zaslišanje strank. Opredeli naj se do navedb tožnice, ki trdi, da je sklenitev pogodbe v korist otrok, in upošteva odgovor skrbnika za posebne primere, ki soglasja k sklenitvi pogodbe ni dal. Svojo odločitev, ali je sporna pogodba v korist mladoletnih hčera ali ne, naj v obrazložitvi pojasni in utemelji tako, da bo ta omogočala preizkus. Zgolj zaključek, da pogodba ni v korist otrok, brez navedbe razlogov, ki so pripeljali do take odločitve, ni dovolj.

13. Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je ostalo dejansko stanje v bistvenih okoliščinah nepopolno ugotovljeno, zaradi pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe pa ga niti ni mogoče preizkusiti. Ker je odločba nezakonita, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v povezavi s četrtim in petim odstavkom istega člena.

14. Sodišče še dodaja, da predlogu tožnice, naj se razreši imenovanega skrbnika za poseben primer G.G. in imenuje novega skrbnika, ni sledilo. Kot pravilno pojasni tožena stranka, je predmet tega postopka le odločanje o zahtevku za izdajo soglasja k pogodbi. Skrbnik za posebni primer je bil imenovan z odločbo št. 1203-6/2015 z dne 24. 8. 2015, ki je bila tožnici vročena in zoper katero bi lahko vložila pritožbo, v kolikor se s postavljenim skrbnikom ni strinjala.

15. Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe in izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1.

16. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 24/07, 107/13).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 5, 5a, 111, 113, 115
Datum zadnje spremembe:
04.10.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDExMjAx