<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDSS sodba Pdp 1411/2014
ECLI:SI:VDSS:2015:PDP.1411.2014

Evidenčna številka:VDS0014093
Datum odločbe:16.04.2015
Senat:Ruža Križnar Jager (preds.), Jelka Zorman Bogunovič (poroč.), Silva Donko
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:regres za letni dopust - odpravnina - odpoved pravici

Jedro

Delavec se pravici do odpravnine ob upokojitvi ne more odpovedati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da tožeči stranki obračuna regres za letni dopust za leto 2011 v višini 748,10 EUR bruto ter ji po obračunu in odvodu pripadajočih davkov izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 2. 7. 2011 dalje do plačila, vse v roku 8 dni pod izvršbo (točka I izreka), izplača odpravnino v višini 3.027,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 12. 2011 dalje do plačila (točka II izreka) in ji povrne stroške postopka v znesku 454,45 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka tega roka do plačila.

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP. Navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe postopka in nepopolno ter zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker ni zaslišalo predlaganih prič A.A. in B.B., ki bi lahko povedali o razlogih, zaradi katerih je prišlo pri toženi stranki do zamika izplačila regresa ter kdaj in na kakšen način je bila obveznost zaposlenim poravnana. Napačna pa je tudi odločitev v zvezi z zahtevkom za izplačilo odpravnine, saj gre za odpravnino ob upokojitvi, o tem zahtevku pa Ustavno sodišče RS ni zavzelo stališča, saj ga je zavzelo le glede odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sodišče prve stopnje pa je napačno uporabilo materialno pravo tudi glede teka zakonskih zamudnih obresti, saj je bil razlog za zamik plačila v nelikvidnosti tožene stranke, ki je imela tako pravico regres izplačati do konca meseca novembra. Sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo, ali se je tožnik dejansko upokojil, niti ni preverilo, če se ni tožnik mogoče celo ponovno zaposlil. Zaradi navedenega predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku /Ur. l. RS, št.26/99 s spremembami in dopolnitvami - ZPP/). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, prav tako pa tudi v pritožbi očitanih ne, na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s pravnimi in dejanskimi razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi. V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena, pa skladno s 1. odstavkom 360. člena ZPP še dodaja:

5. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 287. členom ZPP, ker ni zaslišalo priče A.A.. Tožena stranka zaslišanja te priče v postopku pred sodiščem prve stopnje sploh ni predlagala. Prav tako pa tudi ni zagrešilo iste v pritožbi očitane kršitve, ker ni izvedlo predlaganega dokaza za zaslišanje priče B.B.. Zaslišanje te priče je tožena stranka predlagala v zvezi z dokazovanjem okoliščin sklenitve pisnega sporazuma in ne iz v pritožbi navedenega razloga. Odločitev, zakaj dokaza z zaslišanjem priče B.B. ne bo izvedlo, je sodišče prve stopnje obrazložilo v sklepu, sprejetem na naroku za glavno obravnavo dne 11. 9. 2014, tožena stranka pa kršitve do konca naroka za glavno obravnavo ni uveljavljala, v pritožbi pa tudi ni navedla, da kršitve brez svoje krivde ni mogla uveljavljati prej (1. odstavek 286.b člena ZPP). Šele v pritožbi tožena stranka navaja, da bi obe v tej točki navedeni priči lahko povedali o razlogih, zaradi katerih je pri toženi stranki prišlo do zamika izplačila regresa za letni dopust. Gre torej za pritožbeno novoto (1. odstavek 337. člena ZPP), ki ni dovoljena.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno tožniku dosodilo izplačilo odpravnine ob odhodu v pokoj, pri tem je pravilno upoštevalo odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Up-63/03-19, v kateri je odločilo, da se delavec pravici iz delovnega razmerja, ki jo določa zakon, ne more odpovedati. Tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je bilo v tej odločbi odločeno le o pravici delavca do odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloge, v obravnavanem primeru pa gre za odpravnino ob upokojitvi, kar ni isto. Tudi pravica do odpravnine ob odhodu v pokoj je zakonsko določena (v spornem obdobju veljavni 132. člen Zakona o delovnih razmerjih, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji - ZDR).

7. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje o teku zakonskih zamudnih obresti. Tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni dokazala, da je imela likvidnostne težave, zato je odločitev sodišča prve stopnje o teku zakonskih zamudnih obresti od dosojenega zneska regresa za letni dopust za leto 2011 od 2. 7. 2011 dalje do plačila, ki je obrazložena v točki 9 izpodbijane sodbe, pravilna.

8. Tudi pritožbene navedbe, da sodišča prve stopnje ni ugotavljalo, ali se je tožnik dejansko upokojil, če se ni mogoče celo ponovno zaposlil, so nedovoljena pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.

9. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da s pritožbo uveljavljeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

10. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, saj jih pritožnica ni priglasila.


Zveza:

ZDR člen 132.
Datum zadnje spremembe:
19.11.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg3MTE5