<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sodba VIII Ips 194/2010
ECLI:SI:VSRS:2011:VIII.IPS.194.2010

Evidenčna številka:VS3005120
Datum odločbe:08.11.2011
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Pdp 911/2009
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - pogoj - ničnost

Jedro

Vnaprejšnji pristanek delavca na sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pod pogojem nedoseženega plana v določenem mesecu, je v nasprotju s prisilnimi predpisi (oziroma predstavlja obid teh predpisov) in moralnimi načeli, torej je ničen (60. člen OZ v zvezi z 11., 12. in 13. členom ZDR).

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pogodba o zaposlitvi tožnici (z dnem 17. 11. 2008) prenehala nezakonito, da delovno razmerje tožnice pri toženi stranki še vedno traja, z vsemi pravicami iz delovnega razmerja, razveljavilo dogovor med strankama z dne 8. 10. 2008, naložilo toženi stranki, da pozove tožnico na delo na isto delovno mesto ter ji za čas, ko ni delala, prizna vse pravice iz delovnega razmerja, med drugim tudi plače in druge denarne prejemke od 17. 11. 2008 dalje, z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter ji povrne stroške postopka.

2. Sodišče je ugotovilo, da sta stranki dne 8. 10. 2008 podpisali dogovor, s katerim se je tožnica zavezala, da bo dosegla določen promet po planu za mesec oktober 2008, da bosta stranki ta cilj ovrednotili 13. 11. 2008 in da se v primeru, če tožnica tega cilja ne doseže, strinja, da ji z dnem 17. 11. 2008 sporazumno preneha delovno razmerje pri toženi stranki. Ne glede na vsebino takega sporazuma je sodišče obrazložilo, da to še ne pomeni, da se ta dogovor šteje kot sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ker tožnica pri tem ni izrazila osebne, jasne in nedvoumne volje, da želi takšno prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Ta sporazum tudi ne vsebuje določb o posledicah prenehanja delovnega razmerja, s katerim je bila tožnica seznanjena šele s kasnejšim dopisom z dne 13. 11. 2008.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške. Po stališču sodišča druge stopnje je sicer sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo, da dogovor z dne 8. 10. 2008 med strankama nima značaja sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi po 79. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002, 103/2007). Tudi odsotnost pisnega opozorila o posledicah prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ne pomeni neveljavnosti tega sporazuma. Vendar je dogovor oziroma sporazum ničen. Pogojevanje veljavnosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom z razlogom nedoseganja plana dokazuje, da je bil namen sklenitve sporazuma obid kogentnih določb ZDR o odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov, morda pa tudi iz krivdnega razloga. V prvem primeru delavcu pripada tudi odpravnina in odpovedni rok. Z dogovorom je torej tožena stranka zaobšla določilo o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in tožnico prikrajšala za vse pravice, ki ji v takšnem primeru pripadajo. Sporazum tudi nasprotuje moralnim načelom oziroma je po prvem odstavku 86. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadalj.) ničen. Glede na ničnost sporazuma tega ne bi bilo treba razveljaviti, vendar pa je odločitev po vsebini pravilna, zaradi česar pritožbeno sodišče v ta del izreka sodbe ni posegalo.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo. Sodišče druge stopnje naj bi napačno presodilo, da je dogovor oziroma sporazum ničen zaradi nasprotovanja moralnim načelom, saj bi v primeru ugotovljene ničnosti do tega lahko prišlo le zaradi nasprotovanja prisilnim predpisom. Vendar v tej zadevi ne gre niti za takšen primer. Iz 75. člena ZDR ne izhaja, da bi imel en način prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi prednost pred drugimi načini. Če bi sledili stališču sodišča, bi bili nični vsi sporazumi o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v primerih, ko bi delodajalec sicer lahko delavcu podal odpoved iz poslovnega razloga, razloga nesposobnosti, krivdnega razloga ali izredne odpovedi. Takšno stališče je neživljenjsko in v nasprotju z ZDR ter prvim odstavkom 86. člena OZ. Ni mogoče zanemariti dejstva, da se pri iskanju nove zaposlitve prejšnja odpoved pogodbe delavcu iz razloga nesposobnosti kaže kot veliko bolj negativna od prenehanja na podlagi sporazuma. Sklenitev sporazuma med strankama je bila prostovoljna, brez kakršne prisile in v skladu z 79. členom ZDR, kot je ugotovilo že sodišče druge stopnje. Sodišče toženi stranki tudi očita, da je tožnico prikrajšala za pravice, ki bi ji šle ob odpovedi iz razloga nesposobnosti, vendar je pri tem samo navedlo, da bi nedoseganje rezultatov lahko predstavljalo tudi odpoved iz krivdnega razloga, kjer pa so pravice delavca bistveno manjše.

5. V odgovoru na revizijo je tožnica predlagala zavrnitev revizije. Navaja, da je šlo v zadevi za pogojni sporazum, ki je v nasprotju z določbami ZDR in moralo. Tak sporazum je mogoče obravnavati smiselno enako kot bianco sporazum o prenehanju delovnega razmerja, ki ga delavec podpiše že ob nastopu dela.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 16/99 in nadalj. in prvi odstavek 384. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

8. Dogovor med strankama z dne 8. 10. 2008 je bil sklenjen pod pogojem, da bo začel učinkovati oziroma veljati, s tem pa bo tožnici (v naprej) določenega dne prenehalo delovno razmerje, če ne bo dosegla predvidenega mesečnega plana za mesec oktober 2008. Učinkovanje in s tem nastanek sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je bilo torej vezano na nastop odložnega pogoja, ki se je izpolnil.

9. Načini prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi so določeni v 75. členu ZDR; med temi je določeno tudi prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi s sporazumom. Pri nobenem od teh načinov ni predvideno pogojno prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi je nato natančneje opredeljeno v 79. členu ZDR, v katerem je predviden pisni sporazum, ki mora vsebovati določilo o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Po drugem odstavku 11. člena ZDR se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali drugim zakonom drugače določeno (1).

10. V primeru sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki ima seveda naravo pogodbe med strankama, se glede na navedene določbe ZDR, ki ne določajo izrecno možnosti pogojnega sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, smiselno upošteva tudi OZ, ki med drugim v 60. členu določa ničnost pogodbe, v kateri je postavljen odložen ali razvezen pogoj, ki je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi, ali z moralnimi načeli. Ničnost in posledice ničnosti so med drugim določene tudi v 86. do 93. členu OZ.

11. Vsiljevanje takšnih – pogojnih in vnaprejšnjih sporazumov je v nasprotju z namenom ZDR, ki o tem sicer nima neposredne določbe,(2) izhaja pa iz opredelitve delovnega razmerja kot odvisnega razmerja (4. člen ZDR). V takšnem – odvisnem razmerju je delavce nemoralno siliti v podpisovanje soglasja za kasnejše sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi ob določenih negotovih dejstvih, katerih nastanek tudi ni vedno odvisen le od prizadevanja delavca samega.

12. Revizijsko sodišče se sicer strinja z revizijo glede tega, da lahko stranki delovnega razmerja tudi v primeru, če so sicer izpolnjene predpostavke za redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu skleneta sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi po 79. členu ZDR (3), vendar gre v konkretni zadevi za nekaj drugega. Gre namreč za primer, ko se delavec zaveže izpolnjevati planske delovne obveznosti, ki so tudi sicer njegova redna delovna obveznost (oziroma obveznost, ki je določena v 31. členu ZDR) (4), vendar obenem že v naprej pristane na to, da bo neizpolnitev plana sama po sebi pomenila prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom oziroma bo v takšnem primeru začel učinkovati tak sporazum.

13. S pogojnim sporazumom (kot v tem primeru) se delavcu vnaprej odvzame tudi možnost morebitnih ugovorov v zvezi s tem, zakaj ni dosegel pričakovanih delovnih rezultatov. Položaj takšnega delavca je torej bistveno drugačen od položaja delavca, pri katerem delodajalec ugotovi enega od razlogov za redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, s tem razlogom delavca seznani, delavec pa nato (prostovoljno) pristane na sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi. V prvem (obravnavanem primeru) pa gre za sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi v naprej, še pred znanjem o vseh okoliščinah, ki so lahko odločilne pri oblikovanju volje delavca za sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi (5), v drugem primeru pa te okoliščine že obstajajo in omogočajo prostovoljno odločitev delavca. Tako kot je navedlo že sodišče druge stopnje, to predstavlja nedovoljen obid ZDR v zvezi z možnimi načini prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v primerih, ko delodajalec ugotovi, da delavec krivdno ali iz razloga nesposobnosti ni dosegel predvidenega plana (6).

14. Glede na navedeno se revizijsko sodišče strinja s tem, da je takšen vnaprejšnji pristanek delavca na sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pod pogojem nedoseženega plana v določenem mesecu, v nasprotju s prisilnimi predpisi (oziroma predstavlja obid teh predpisov) in moralnimi načeli, torej je ničen (60. člen OZ v zvezi z 11., 12. in 13. členom ZDR). Že vnaprejšnje siljenje delavca, da pristane na kasnejšo sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi samo zato, če ne bo izpolnil pričakovanih delovnih obveznosti, predstavlja nemoralno početje (7).

15. Zato je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo. Tožnica sama krije stroške odgovora na revizijo, ker ta ni pripomogel k odločitvi revizijskega sodišča (prvi odstavek 155. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Glede ničnosti in izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi iz 12. člena ZDR še dodatno izhaja, da se pri določanju posledic ničnosti in izpodbojnosti smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ta zakon ne določa drugače. Na ničnost pogodbe o zaposlitvi pazi sodišče po uradni dolžnosti, nanjo pa se lahko sklicuje vsaka zainteresirana stranka (prvi odstavek 13. člena ZDR).

Op. št. (2): Iz določbe tretjega odstavka 26. člena ZDR med drugim izhaja, da delodajalec ne sme pogojevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi tudi z vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca.

Op. št. (3): V praksi se to običajno izvaja na način, da delodajalec, ki sicer namerava delavcu redno ali izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, temu delavcu namesto tega predlaga sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, takšen predlog pa delavec sprejme.

Op. št. (4): Drugače bi bilo, če bi bil plan postavljen previsoko, izven normalnih delovnih zadolžitev oziroma bi bile te nemoralne – kar bi bilo še toliko bolj nesprejemljivo.

Op. št. (5): Podoben in prav tako nesprejemljiv bi bil tudi vnaprejšnji dogovor med delavcem in delodajalcem, da v primeru ugotovljene kršitve delovnih obveznosti avtomatsko pride do učinkovanja sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Op. št. (6): V konkretnem primeru navedeni dogovor z dne 8. 10. 2008 ni bil prvi od takšnih dogovorov; delodajalec je namreč tožnici že pred tem predlagal in nato z njo sklepal dogovore o kasnejšem sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če ne bo dosegla predvidenega plana prodaje.

Op. št. (7): Na ta način se sklepanje vnaprejšnjega sporazuma približa sklepanju povsem praznih sporazumov ali izjav o odpovedi ob nastopu dela, kar ni dovoljeno.


Zveza:

ZDR člen 4, 11, 12, 13, 26, 31, 75, 79.
OZ člen 60.
Datum zadnje spremembe:
02.02.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjYyNDEz