Sodba VIII Ips 288/2010

Jedro

Bistveno za veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je, da sta obe izjavi vsebinsko skladni in da je izpolnjena zahteva po pisni obliki. Na veljavnost sporazuma tudi ne morejo vplivati revizijske trditve o opustitvi zapisa o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nezakonit sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi tožnici, na podlagi katerega ji je prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Zato ji delovno razmerje ni prenehalo 11. 5. 2009, temveč je trajalo do 25. 10. 2009 (ko se je tožnica zaposlila drugje, reintegracije pa ni zahtevala) in ji je tožena stranka za navedeno obdobje dolžna obračunati in plačati plačo. Ugotovilo je, da je tožnica pisno zaprosila za sporazumno prekinitev delovnega razmerja z dnem 11. 5. 2009, tožena stranka pa je s tem soglašala. Sodišče je presodilo, da s tem ni bil sklenjen pisni sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi v smislu prvega odstavka 79. člena ZDR in da tudi ni šlo za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani tožnice. Predloga pisnega sporazuma, ki ji ga je tožena stranka poslala kasneje, tožnica ni podpisala. Poleg tega dne 11. 5. 2009 tudi ni bila podana volja tožnice za redno odpoved ali sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ni pa verjelo tožencu, da je bila tožnica seznanjena s posledicami sporazuma na zavodu za zaposlovanje.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in prvostopno sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Navedlo je, da se sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi lahko sklene tudi tako, da stranki podata izjavo volje vsaka na svoji listini. Tožena stranka pa je potem, ko je tožnica napisala prošnjo za sporazumno prekinitev delovnega razmerja, istočasno s tem pisno soglašala. Kasneje istega dne je tožena stranka tožnici po pošti poslala sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in pisni sporazum, ki pa ga tožnica ni podpisala. Bistveno za veljavnost sporazuma po 79. členu ZDR je, da sta obe izjavi (volje) vsebinsko skladni in da je izpolnjena zahteva po pisni obliki. Ta pogoj pa je bil izpolnjen. Za veljavnost sporazuma pa ni odločilno, ali vsebuje tudi določilo o posledicah, ki nastanejo delavcu pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se je pritožbeno sodišče zmotno oprlo tudi na sodbo Pdp 1939/2003. Člen 79. ZDR kot obvezno sestavino sporazumnega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi določa tudi določilo o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Zahteva po pisni obliki velja tudi za ta obvezni del sporazuma. Ne strinja se tudi s stališčem sodišča, da je bil med strankama dosežen sporazum. Tožnica je res podala izjavo, da z dnem 11. 5. 2009 prosi za sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Vendar sklep tožene stranke o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne more predstavljati soglasja tožene stranke k podanemu predlogu, saj iz vsebine sklepa izhaja, da je tožena stranka predlog tožnice štela za enostransko odpoved pogodbe o zaposlitvi.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

6. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabilo.

7. Po določbi 79. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 - ZDR) lahko pogodbo o zaposlitvi stranki kadarkoli razveljavita s pisnim sporazumom, ki mora vsebovati določbo o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumne razveljavitve pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti (prvi odstavek). Po drugem odstavku istega zakonskega določila je sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki, neveljaven. Z zakonom predpisana pismena oblika sporazuma pomeni, da je obličnost pogoj veljavnosti razveze pogodbe o zaposlitvi. Sporazum se torej sklene v obliki zasebne listine, pri čemer niti ni nujno, da je vsebovan na eni (skupni) listini, saj praksa in teorija priznavata veljavnost sporazuma (pogodbe, dogovora) tudi za primer, ko stranki podata izjavo vsaka na svoji listini.

8. Bistveno za veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je, da sta obe izjavi vsebinsko skladni in da je izpolnjena zahteva po pisni obliki. Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da je bil predlog tožnice za sporazumno prekinitev delovnega razmerja podan pisno in to popolnoma jasno. Tožena stranka je s predlogom soglašala. Prvič že takoj ob vročitvi predloga s pripisom „soglašam“ in nato še z izdajo posebnega (sicer nepotrebnega) sklepa. Iz vsebine sklepa (priloga A2 in B3) ne izhaja, da bi tožena stranka predlog tožnice štela kot enostransko odpoved pogodbe o zaposlitvi. Morda je obrazložitev sklepa napisana nekoliko nerodno, vendar gre za dovolj jasno obrazložitev ugotovitve, da tožnici preneha delovno razmerje z dnem 11. 5. 2009 na podlagi sprejetega pisnega predloga o sporazumni prekinitvi delovnega razmerja. Revizijsko sodišče se zato strinja s presojo sodišča druge stopnje, da je bil med strankama sklenjen veljaven pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja z dogovorjenim datumom.

9. Na veljavnost sporazuma tudi ne morejo vplivati revizijske trditve o opustitvi zapisa o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Ker tožnica ob sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne bi imela pravne podlage za pridobitev denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, ji tudi opustitev določila o tem, ne bi mogla biti v škodo. Predvsem pa je iz dejanskih ugotovitev sodišča razvidno, da je tožena stranka o tem tožnico pisno seznanila z vročitvijo pisnega sporazuma, poslanega skupaj s sklepom o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Čeprav tožnica te listine ni podpisala, to ne more pomeniti, da je bil sporazum zato neveljaven.

10. Sodišče druge stopnje svoje odločitve ni oprlo na sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1939/2003, zato so revizijske navedbe v tem delu neutemeljene. Tožnica v reviziji tudi ne zatrjuje, da bi sporazum podpisala z napakami volje.

11. Ker je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

02.02.2012

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 194/2010
• Sklep VIII Ips 92/2013
• Sodba in sklep VIII Ips 266/2011